Kdor želi biti srečen en dan, naj se napije.
Kdor želi biti srečen nekaj let, naj se poroči.
Kdor želi biti srečen celo življenje, naj si uredi vrt.
Vso srečo vam želim,
še dolga, zdrava leta;
in naj se vam še kdaj spomin
povrne v čas, na leta skupaj preživeta!
Dobro, slabo smo delili,
kar prinesel nam je čas,
smo na leta pozabili,
da hitijo mimo nas.
Odločnega šefa smo s tabo imeli
Prihodnost se nova zdaj zate odstira –
še malo, in dal nam boš roko v slovo.
Cilj nov že na poti se tvoji odpira,
ki si si vsa leta želel ga močno.
Za nas v svojem delu si ves izgoreval,
a zase si časa premalo si vzel.
Ves čas intenzivno si si prizadeval,
da naš kolektiv bi resnično uspel.
Po tvoji zaslugi uspehe smo želi,
saj vodil z razumom in s srcem si nas.
Odločnega šefa smo s tabo imeli,
ki znal se odločati pravi je čas.
Do svojih uslužbencev bil si pravičen,
korekten, pozoren in vedno ustrežljiv.
Retorik si bil na zabavah odličen,
zelo duhovit in nadvse očarljiv.
Boleča je misel, da smo te izgubili,
saj si se nam vsedel globoko v srce.
Enakega šefa ne bomo dobili,
pa če bi ga iskali do sodnega dne!
Želimo ti srečo v bodočem življenju,
da bi uresničilo se, kar želiš.
Želimo, da izogneš se vsemu trpljenju,
da zdrav in vitalen v pokoju živiš!
Starost je kovinska: v laseh srebro, v ustih zlato, v nogah
svinec.
V deželo tvojega življenja je jesen prišla,
ne boš več v službi, uživala boš doma.
Dobro in slabo smo delili, kar prinesel nam je čas,
smo na leta pozabili, da hitijo mimo nas…
Prišel je čas, ko se delovnega mesta moraš posloviti
in se od zdaj naprej v stranko upokojencev priglasiti…
Vsa skrivnost dolgega življenja je v tem, da si ga ne
krajšamo.
Dolga leta smo bile kot eno,
medsebojno smo se spoštovale,
vedno rade smo sodelovale,
nam sožitje ni bilo skaljeno.
K temu največ ti si pripomogla!
Nikdar se ti v besu glas ni dvignil,
nikdar iz oči blisk jeze švignil
dala si nam vse, kar si premogla.
Dala si nam blagost in dobroto,
dala nam prijateljstvo odlično,
nudila pomoč nam nesebično
skrb za soljudi je bil tvoj motto.
V srca se nam vseda bolečina,
smeh tvoj vedri bo izginil s tabo,
vso toplino boš odnesla s sabo
za teboj ostala bo praznina!
Ob odhodu v pokoj ti želimo,
da uspe ti vse, kar se ti hoče.
Naše kdaj usliši želje vroče,
da se kdaj ob kavici dobimo!
Bil delavec si ena A
Vsi pravijo, da staranje
že z rojstvom se prične.
Morda je to za druge res,
a ti premlad si še,
da kar tako bi pustil vse
in zdaj odšel od nas,
saj nimaš niti gub preveč
in ne vseh sivih las.
Bil delavec si ena A,
povsod si izkazal se,
pošten, lojalen, zvest za dva
in delaven nadvse.
Težave puščal si doma,
bil vedno si vesel.
Bil si obraza resnega
le, ko denar si štel.
Že zdaj te vsi pogrešamo –
pri srcu si nam bil!
Srčno želimo ti le to,
da bi si odpočil,
da srečo bi si poiskal,
miru bi se naužil,
in da bi kdaj nas obiskal,
kozarček z nami spil!
Znati se starati je vrhunec modrosti in eno najtežjih poglavij
umetnosti življenja.
Kakor knjiga je življenje,
nov obrnil(a) si list,
od sodelavcev odhajaš,
si postal(a) penzionist.
Težko nam misel je sprejeti, da kmalu nas boš zapustila,
saj ni še dolgo, kar pred leti v mlad kolektiv si naš vstopila.
Bila sodelavka si vzorna, poštena, zanesljiva,
vdana, pri delu svojem neumorna in na marljivost naravnana!
Iz tebe vela je toplina, prijateljstvo, sočutje pristno,
čeprav ti marsikdaj pelina kapnilo bitje je zavistno.
Iz tvojih ust ni žal beseda prišla,
čeprav kdaj prizadela te je kolegica, soseda
vse vedno si za dobro vzela.
V težavah si nas razumela, nasvete dragocene dala,
če pa kdaj nisi jih imela, si z nami vsaj sočustvovala.
Za usluge si bila hvaležna – stokratno si jih poplačala.
Če stranka je bila nadležna, nikdar se nisi hudovala.
Obiskovali smo te radi – za nas si vedno čas imela,
saj ti bila si ponavadi prijazna, vedra in vesela.
Za druge vedno si skrbela, pozornost jim izkazovala,
jim dala vse, kar si imela, se zanje bolj kot zase bala.
Če kdo ti storil je krivico, nikdar se nisi maščevala,
preprosto izdrla si bodico in nisi dolgo žalovala.
Brez tebe nič ne bo več isto, saj smo navadili se nate!
Pogrešali bomo vse tisto, kar je bilo značilno zate.
Le h komu na klepet zavili zdaj bomo, ko tvoj stol bo prazen?!
Le komu bomo potožili, če kdaj bo dan za nas porazen?!
Prav vsi ti iz srca želimo, da dobro res si odpočiješ.
Če kdaj te pot zanese mimo, morda na kavo k nam zaviješ?!
Na bodočnost glej kot na čas uživanja,
čas ustvarjanja, čas lepote bivanja,
čas prijateljstva, ljubezni, razumevanja,
čas nenehnega učenja, dozorevanja
in predvsem čas zase in svoje bližnje.
Zakrivljeno palico v roki, v šalčki pa malo kamil” c,
in seksa bolj redki obroki, obdobja so nov”ga znanilc”.
Na palico se boš opiral spominjal se boš na mladost,
na dekleta, ki si jih ljubil, bog ve če jih b”lo je zadost”.
Na starost začno se težave,
boleti začnejo kosti in več ni prav redne prebave,
le čajčki pomagajo ti.
Tako je al” hočeš al” nočeš, mladosti pomahaj v slovo,
si penzijo končno dočakal in časa še preveč zdaj bo.
Želimo ti zdravja obilo, ohrani si zdrave kosti,
da bi se ti dobro godilo, želimo ti zbrani mi vsi.
V življenju svojem ves čas si garala,
in komaj kdaj počitka si si dala.
Zdaj sama si želiš res odpočiti,
a vendar zdaj najtežje je oditi.
Veliko let si z nami preživela,
za svojo si družinico nas vzela.
Med sabo smo si menjali skrivnosti
bilo nam smeha nikdar ni zadosti.
V skrbeh si naših znala svetovati,
kot to stori le najbolj skrbna mati.
Vse, kar si mogla, si iz sebe dala,
le malokdaj utrujenost kazala.
Hvaležni smo za tvojo dobro družbo,
ob tebi radi opravljali smo službo.
Če kdaj so se storile nam nezgode,
jezile nikdar nismo te – nerode.
Težko nam je pri srcu ob slovesu,
težko zakrivamo blisk solz v očesu!
Poslavljamo od tebe se vsi zbrani
le srečni dnevi naj ti bodo dani!
Zdrav, veder in srečen ostani, kolega,
ohrani svoj blag in prijeten nasmeh!
Ob tvojem odhodu vsak v roke ti sega,
vse dobro želi na tvojih poteh.
Kam le vsa pretekla so izginila leta,
ko v našo sredino si prvič prišel?
Saj komaj si dobro se z delom ogrel,
znoja zadnja kaplja je iz tebe izžeta.
Tretjino življenja preživljal si z nami,
neutrudno si gnal se za skupni uspeh,
s sodelavci delal si z ramo ob rami,
lenobo imel za naglavni si greh.
Bil delavec si zanesljiv in lojalen,
si se veseliti in šaliti znal,
do svojih sodelavcev požtvovalen,
ki truda vloženega ni obžaloval.
Vzpodbudo in vzgled si dajal vsem ostalim,
za nas si bil mentor, prijatelj in brat.
V imenu vseh se ti iskreno zahvalim,
ker z nami izkušnje menjaval si rad.
Z odhodom bo tvojim nastala praznina,
ki lep čas se še zapolnila ne bo.
A upamo vsaj, da v tvoj žep pokojnina
obilno in redno pritekala bo!
Zdrav, veder in srečen ostani, kolega,
ohrani svoj blag in prijazen nasmeh!
Ob tvojem odhodu vsak v roke ti sega,
vse dobro želi ti na tvojih poteh!
Že dolgo tega je, kar v naš kolektiv prišla si vsa mlada,
pogumna in sveža.
Sprejela si hrabro dolžnosti izziv,
ni te dokumentov utrujala teža.
Vsa leta si z nami kot eno bila!
Bila si spoštljiva, obzirna do nas,
iz ust ti žaljivka nikdar ni ušla,
si vedno kazala prijazen obraz.
A vendar življenje se je odločilo,
da letos za vselej od nas boš odšla.
Spoznanje o tem nas je vse začudilo,
saj vedno še mlada si, kot si bila!
Zdaj zate se novo življenje odpira,
izziv se že nov ti postavlja na pot,
saj vloga bo babice prva izbira,
ti ti jo naložil bo tvoj mladi rod.
Naj vedno v življenju le sonce ti sije,
naj radost te spremlja povsod, kamor greš!
Morda tvoja pot tudi k nam kdaj zavije
prijateljsko znova na nas se ozreš.
Prihodnost se nova zdaj zate odstira
še malo, in dal nam boš roko v slovo.
Cilj nov že na poti se tvoji odpira,
ki si si vsa leta želel ga močno.
Za nas v svojem delu si ves izgoreval,
a zase si časa premalo si vzel.
Ves čas intenzivno si si prizadeval,
da naš kolektiv bi resnično uspel.
Po tvoji zaslugi uspehe smo želi,
saj vodil z razumom in s srcem si nas.
Odločnega šefa smo s tabo imeli,
ki znal se odločati pravi je čas.
Do svojih uslužbencev bil si
pravičen, korekten, pozoren in vedno ustrežljiv.
Retorik si bil na zabavah odličen,
zelo duhovit in nadvse očarljiv.
Boleča je misel, da smo te izgubili,
saj si se nam vsedel globoko v srce.
Enakega šefa ne bomo dobili,
pa če bi ga iskali do sodnega dne!
Želimo ti srečo v bodočem življenju,
da bi uresničilo se, kar želiš.
Želimo, da izogneš se vsemu trpljenju,
da zdrav in vitalen v pokoju živiš!
Svoj delovni staž si preživel med nami
vsa leta smo delali z ramo ob rami!
Smo skupaj garali, smo skupaj ga pili,
preklinjali skupaj, se vkup veselili.
Na žalost pa zdaj je prišel tisti dan,
ko iz kolektiva boš ti odšel stran.
Vsi vemo, da si upokojitve želiš
in da že odštevati dneve hitiš.
Za svoje kolege si dober bil vzgled,
saj si z dobro voljo ves čas bil prežet.
In z delovnim svojim elanom si znal
spodbujati mlajše, zagona jim dal.
Nikoli ni zmanjkalo ti energije,
in delo, ki bi ga opravili trije,
ti sam si z levico igraje opravil takoj,
ko si komaj ga dobro zastavil.
Morda na Primorsko boš kmalu zavil
in s kapljico rujno kak sod boš nalil.
Če si boš želel, da bi skupaj ga pili,
nikar ne skopari preveč s povabili!
Želimo, da bolj bi za zdravje skrbel,
da manj cigaretnih bi škatlic načel,
saj zakon tedaj šele res bo cvetel,
če manj boš po dimu tobačnem smrdel.
Še zadnjič se skupaj s teboj veselimo,
za srečo in zdravje pesti ti držimo.
Veseli, ponosni smo, ker te poznamo,
saj vsi, ki smo s tabo, te radi imamo!
V deželo tvojega življenja je jesen prišla
ne boš v službi
užival boš doma
Dobro in slabo smo delili
kar prinesel nam je čas
smo na leta pozabili
da hitijo mimo nas
Prišel je čas ,
ko se z delavnega mesta moraš posloviti
in se v stranko upokojencev priglasiti.
Veliko let te že poznam,
resnično v čislih te imam.
Pomenki, srečanja s teboj polepšala
vsak dan so moj.
Zaupala sem ti stvari,
ki niso za med vse ljudi.
Si vedno razumela me,
odprla zame si srce.
Sproščen bil najin je klepet,
ko sva “obdelovali svet”.
A najin radoživi smeh naprej
me grel je v hladnih dneh.
Globino tvojega srca spoznala sem,
ko vnukinja v naročje smuknila ti je,
tesno privila k tebi se.
Zato v teh dneh sem žalostna, ker te ne bo,
ko bom prišla v pisarno tvojo po nasvet,
pozdravit te in na klepet.
Vem, da počitka si želiš in
da po miru hrepeniš.
Želim ti mnogo srečnih dni,
pa zdravje naj se te drži!
Jutri naj znova življenje prične se
srečno, z veliko veselja in smeha.
Vsak dan trenutke naj mirne prinese,
ki bodo za dušo tvojo uteha!
Amor naj te še pogosto obišče!
Mnogo denarci naj mladih dobijo!
Vedno, povsod naj le sreča te išče
toplo kolegi vse ti želijo!
Skupaj spijmo še to čašo,
naj slovo ne bo težko,
saj se bomo še dobili,
če ti čas dopuščal bo.
Ni mnogo minilo še let od tedaj,
ko v kuhinji šolski ste se zaposlili,
prijazno skrbeli za naš naraščaj,
jim lačne želodčke vsak dan napolnili.
Zdaj vaše življenje je obstalo za hip,
saj vas je do zdaj že precej utrudilo.
Počasi se zmanjšal njegov bo utrip,
in končno počitek vam bo naklonilo.
Dobroto, ki sije iz vaših oči,
še dolgo v spominu vsi bomo nosili.
Hvaležno se bomo spominjali dni,
ko ste za naš blagor vsak dan se trudili.
“Vso srečo!” zdaj kličemo vsi vam v pozdrav,
v želji, da bi nas še kdaj obiskali.
Vsak dan vaš naj srečen bo, miren in zdrav,
in da zadovoljni ves čas bi ostali!
Ko natanko šestnajst bo odbila ura,
glej, da zagotovo udeležiš se žura!
Odhod v pokoj naj za vse bo le lep spomin,
največji užitek pa pokušnja hrane, vin!
Prihodnost se nova za vas bo odprla, ko stisnili bomo si roke v slovo.
Usoda vam nove bo cilje odstrla, ki si jih morda že želite močno.
Veliko let plodnih je letos za vami, izpolnila sta jih marljivost, uspeh.
Dosegli smo skupaj jih – z ramo ob rami, lenoba za vas bila smrtni je greh.
Ste vedno bili zanesljivi, lojalni, ste vedeli dobro, kaj je in ni prav.
Bili ste do partnerjev požrtvovalni, vloženega truda vam ni bilo žal.
Po vaši zaslugi uspehe smo želi, usmerjali s srcem, z razumom ste nas.
Železno zaupanje v vas smo imeli, saj znali ste odločati se pravi čas.
Z odhodom bo vašim nastala praznina, ki lep čas se še zapolnila ne bo.
A upamo vsaj, da v vaš žep pokojnina obilno in redno pritekala bo!
Želimo vam zdravja v bodočem življenju, naj želje se vam uresničijo vse!
Predajte se dobremu razpoloženju, nenehno naj sreča vam polni srce!
No sedaj pa leta so prišla,
ko ti v pokoj boš odšla.
Se pri tebi bomo zbrali,
da po nas ti hudo ne bo
bomo vinčka na zobek dali,
da še dolgo luštno bi ti bilo.
da veselila se boš z veliko penzijo.
Zdaj pokojnina gor bo šla
ti pa veselo v
pentijo boš šla.
Le glej, da za nas bo še kaj ostalo,
ko mi tja bomo odšli,
da vsega ne pohrustajo nam
vladne miši.
Penzionistka le nazdravi ga,
saj sedaj še luštno bo,
le cajta pravijo nič ne bo…
Zadnji komentarji: