Feri Lainšček, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih pisateljev in pesnikov, je znan po svoji sposobnosti, da z besedami ustvari močna čustva in globoka razmišljanja. Njegova poezija, ki zajema teme ljubezni, hrepenenja, domotožja in iskanja smisla, je prežeta s čustveno globino in enostavnostjo, ki bralca ne pusti ravnodušnega. V tem blogu se posvečamo nekaterim najlepšim verzom Ferija Lainščka, ki se dotikajo duše in odpirajo vrata v svet notranjih občutij in razmislekov.
Poljubi me nežno, ko drugi hitijo,
povabi me v mesto, ko drugi že spijo.
(Ne bodi kot drugi)
Nosi te ritem, dviga ti krila,
lepa si danes, ker si ljubila.
(Lepa si danes)
Takša je bijla lübezen,
šteroj so vsij se smejali,
takša je bijla ta sreča,
mnougi jo nejso poznali.
(Kak je lübezni imej)
Zelena je zame
najlepša v naravi,
zavist pa iz tebe
grdobo napravi.
(Grdoba)
Na duši je tvoji hudičev pečat,
rodil si se grešen in zmeraj boš tat.
Na koži so moji vseh časov sledi,
nasmeh pa je večen in kar ne zbledi.
(Zima)
Res svetle so zvezde, kometi barviti,
srce pa edino, ki more ljubiti.
Rojeni pod srcem, si k srcu želimo,
tisoč in eno noč hrepenimo.
(Dvojina)
Na kožo zapisane zgodbe
v jeziku skrivnostne dvojine,
so črke življenja in smrti
v knjigi vesoljne praznine.
(Najine zgodbe)
Jaz pa ne morem brez tebe več tja,
strah me je tiste samote na klopi za dva.
(Sanje so večne)
Posuta vsa s poljubi, ki jih le strast pusti,
zaspala sem v travi in še sem z angeli.
(Bila je taka pesem)
Noč je svilena, jutra še ni,
demon ljubezni z nama bedi.
Ljubiš me tiho, kot dela se dan,
čuva te angel, od daleč poslan.
(Zgoraj)
Zato me že stotič poljubiš kot prvič
in najina zgodba se znova začenja.
Med nama je zopet skrivnostna bližina
in dan bo prepoln hrepenenja.
(Ti veš)
Jaz ljubim še zmeraj daljave
in v sanjah pripenjam si krila.
Želim si da zjutraj brez želje
se ne bi nikoli zbudila.
(Želja)
Bilo je v tisti noči, ko luna moč ima,
še spal je kakor angel, ko tiho je odšla.
Le sled mu je pustila in vzela kos srca,
vsa leta jo že išče, nihče je ne pozna.
(Afrodita)
Med nama je nekaj, kar ni le beseda,
iz take snovi je kot sanje,
med nama so časi, ko skupaj molčiva
in tiho verjameva vanje.
(Vedno prvi)
Jaz ljubim še jutra,
ki čudno dišijo,
skrivnosti v meglica
in duše, ki spijo.
(Bila sem ti mlada)
Sposodim si poletno noč,
ko zvezde zrejo v nekoč,
ko luna že odhaja proč,
le ti mi šepneš lahko noč.
(Sposodim si)
Ker najin dan ni počesan,
najin smeh ni zaigran,
ker najin vrt ni ograjen,
najin svet ni omejen.
(Najin dan ni počesan)
Sanje le skrival v otroško sem dlan,
nemo kričal sem, da nočem drugam.
Zorele so češnje in tekel je čas,
kdo je naslikal mi drugi obraz?
Pomoči se zbujam in v mislih bežim,
nikogar ne čakam, le tja si želim.
V ravnici so hiše, nad hišami dim,
v dimu so zvezde, nad zvezdami mlin.
(Ciganska balada)
Imela si solze in zvezde v očeh,
skrivnost je ostala na tistih poteh.
Prinesla si sanje in čisto srce,
to jutro mi dalo je drugo ime.
(Drugo ime)
Ljubezen je zakleti grad,
v njem je vse še od takrat,
na mizi vse, kot je bilo
tedaj za dva napravljeno.
(Ljubezen je samotna vas)
Ljubim zadnji rob dotika,
ko potem že skoraj spim,
čutim zopet da sem tvoja
in da s tabo res živim.
(Ljubim)
Kaj vse je ostalo za nama,
kje vse sva pustila sledi,
kaj v sanjah mordà bo živelo,
kaj v srcu počasi bledi?
Ljubezen kot ptica pozimi
na novo spet čaka pomlad,
jaz hodim še zmeraj brez cilja,
saj malo imam te še rad.
(Sončna hiša)
Prinesi mi rože, ki divje cvetijo,
odpelji me v goro, kjer škrati živijo.
Pokaži mi zvezdo z mojim imenom,
zloži mi pesem z bizarnim refrenom.
Povabi me včasih v kraje neznane,
mi zjutraj pod okno pripelji cigane.
Povej mi o sanjah četudi so grešne,
zaupaj mi želje četudi so smešne.
Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi,
ljubezen ni reka, ki teče po strugi.
Napravi to zopet, ne hodi po poti,
saj sreča ni nekaj, kar pride naproti.
Poljubi me nežno, ko drugi hitijo,
povabi me v mesto, ko drugi že spijo.
Usoda je živa in mrtvi junaki,
naj še hrepenijo postaje in vlaki.
(Ne bodi kot drugi)
Najboljši od časov so časi svobodni,
najlepši pa čas, ki porabiš ga zase.
Lahko ga po svoje deliš in sestaviš,
lahko le skomigneš pa rečeš »ne-da-se«.
Zato si želimo več prostega časa,
Več časa za sanje, za ždenje, cartanje,
za urice polne prijetne bližine
in tihe trenutke za samost in branje.
(Prosti čas)
Pesniške zbirke
Kot slutnja radovedno – 1981
Dnevovina – 1986
Hiša svetega Nikolaja – 1990
Dlan mi po tebi diši – 2001
Ne bodi kot drugi – 2007
Nigdar neboš znala (slovensko-prekmurski) – 2007
Pesmi za ženski glas in zvonove – 2009
Dlan mi po tebi diši – 2012
Lübezen – 2014
Dela za otroke in mladino
- Cicibanija, pesmi (1987),
- Cufek modrijan, slikanica (1989),
- Cufek v živalskem vrtu, slikanica (1989),
- Ko želi Tilčka postati Tilka in ko želi Tilček postati Tilen, zgodbe (1990),
- Ajša Najša, roman (1989),
- Znalček na cesti, slikanica (1990) ,
- Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak, zgodba (1990),
- Škrat Sanjavec, pesmi (1992),
- Velecirkus Argo, roman (1996),
- Mislice, pravljice (2000),
- Deček na dedovem kolesu roman (2001)
- Brki od mleka, pesmi (2002),
- Serija osmih slikanic o Žlopih (1999 – 2002),
- Lučka, slikanica (2005),
- Tudi živali sanjajo, pesmi (2008),
- Hit poletja, roman (2008),
- Če padeš na nos ne prideš na Nanos, pesmi (2003),
- Mišek Miško in Belamiška, slikanica (2009),
- Medo praznuje rojstni dan, pesmi (2010),
- Barvice, pesmi (2010),
- Pesmi o Mišku in Belamiški, pesmi (2010),
- Ko bova velika, zgodbe (2012),
- Bratec in sestrica, slikanica (2013)
- Kuža Goldi gre na sprehod, slikanica (2014)
Romani
- Peronarji – 1982
- Raza – 1986
- Razpočnica – 1987
- Grinta – 1991
- Namesto koga roža cveti – 1991
- Astralni niz – 1993
- Ki jo je megla prinesla -1993
- Vankoštanec – 1994
- Mož v pasijonki – 1997
- Skarabej in vestalka – 1997
- Atentat v Slovenskem dvorcu – 1998
- Petelinji zajtrk – 1999
- Ločil bom peno od valov – 2003
- Muriša – 2006
- Nedotakljivi, mit o Ciganih – 2007
- Ne povej, kaj si sanjala, 2008
- Sprehajališča za vračanje – 2010
- Jadrnica – 2011
- Orkester za poljube – 2013
- Strah za metulje v nevihti – 2014
- Prvotnost – poema o ljubezni – 2018
- Zadoščenje – 2019
Feri Lainšček zna z besedo dotakniti najglobljih kotičkov človeškega srca. Njegovi verzi so več kot le poezija; so odraz človeške izkušnje, ki nas uči, kako biti bolj človeški. V njegovih besedah najdemo tolažbo, razumevanje in lepoto, ki presega vsakdanje življenje in nas vodi na potovanje skozi najgloblje plasti naših čustev in misli.