Tone Pavček je bil slovenski pesnik, esejist in prevajalec. Rodil se je 29. septembra leta 1928 v Šentjurju pri Mirni Peči. Diplomiral je na pravni fakulteti, ampak se s pravom nikoli ni ukvarjal, saj se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu.
Bil je tudi ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani (1963 – 1967), urednik Cankarjeve založbe (1972 – 1990) in predsednik Društva slovenskih pisateljev ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Bil je ugleden prevajalec iz beloruskega, ruskega, gruzijskega, albanskega, srbohrvaškega jezika, prevajal pa je tudi dela iz drugih jezikov.
Prav tako so številna njegova dela prevedena v tuje jezike. S pesniškimi zbirkami in slikanicami je navdušil tako odrasle kot tudi otroke in mladino. Njegove pesmi, verze in misli še posebej radi zapišemo v voščilnice, naj bo to za rojstni dan, poroko, ob rojstvu otroka ali ob božično-novoletnih praznikih. Da vam ob naslednji tovrstni priložnosti ne bo zmanjkalo idej, bo poskrbel ta članek.
Majhna, čisto majhna pesem je šla
o prvem mraku
po ozki stezici
in se izgubila v polju zelenem.
Kdo ve, diši zdaj po trobenticah,
ali po maku,
diši po plavici,
ali po vsem izgubljenem?
(Vprašanje)
Teči torej. Preprosto kot reka.
Od izvira pa do izliva.
In ne pozabiti, kako so lepa naročja vrb,
kamor skriva pesmice veter,
in obzorja nedosegljiva.
(Pesem o reki)
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne polic,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič
do krova in pravega krova,
poskusi vnovič in zopet in znova.
(Popotnik)
Šel sem večeru naproti
in sem bil sam večer.
(Večer)
Ni sol. Je slana solza bolečine,
ki lega čez in čez, čez vse soline.
(Solza)
Ostani pri meni, ptica,
ne leti na južno stran,
ko se razraste po meni tišina;
ne bi rad umrl sam.
(Samota)
V srcu, če je ta pravo,
je zmeraj prostora
za tisoč imenitnih stvari,
ki jih ljubiti mora
vse, kar živi.
(Srce)
Na svetu si, da gledaš sonce,
na svetu si, da greš za soncem,
na svetu si, da sam si sonce
Pridi ljuba, na večer
k meni v sanjajoče griče,
vse te vabi, vse te kliče:
zemlja, rože, mrak in mir.
(Vabilo)
Ti si za zmeraj mlad
veter v polju, zvezda na nebu.
(Slovenske pesmi)
Daleč so moja polja. Pusta in sama.
Daleč je mali, kamniti svet.
In daleč si ti. Med nama
so tuji obrazi in blodnje minulih let.
(Materi)
Ljubi trave, tiste mehke,
ki šumijo na ravnini,
tiho, mehko kakor v srcu
polpozabljeni spomini.
(Ljubezenska uspavanka)
Vrnite se, ptice, temu domu vrnite
vonj po obljudenem in vanj prinesite
s toploto juga oljko miru…
(Ptice)
Naj ne pojdem mimo tebe,
naj te moja roka najde,
biser, in posluša,
kako v tesen svet vkovana
diha ujeta duša oceana.
(Školjka)
Voda in veter – nerazdružen par.
Med njima so prečudovita stanja
dotikanj, božanj, milih ljubkovanj,
napor nenehnega zapeljevanja,
visoka pesem čutnosti in sanj.
(Vetrnice)
Ljubim večere, ko zdrsi v škrlat
poslednja luč. Ob robu dneva vztraja
na nebu kot na listini pečat
ljudem obljubljena podoba raja.
(Beseda)
In vse je kot v že znani pradavnini.
Odhod. Čez polje. V dvoje. V mesečini.
(Sopotnica odhoda)
Po svoje vsak prebira knjigo stvarstva.
A ona kot nikoli prazna dlan
še ob slovesu, ko umira dan,
da zadnji dar ti svojega bogastva.
(Knjiga stvarstva)
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu…
Vsak tiho zori
počasi in z leti,
a komor že greš, vse poti
je treba na novo začeti.
A včasih so daleč poti,
da roka v roko ne seže,
a včasih preblizu so si,
da z nohti lahko
srce kdo doseže…
(Pesem o zvezdah)
Ni vse tako kot se zdi brezskrbno, veselo.
Mnogim se je življenje zapelo, da človeka boli.
In naprej ne gredo, a nazaj ni poti.
Kakor na mestu drevo štejejo svoje dni…
(Tam na koncu polja)
In sva kot dva galeba, dve čigri, dva glasova
v tišini jutra, dva otroka in dva grobova.
(Čez soline)
Pesniške zbirke za odrasle:
- Pesmi štirih, 1953
- Sanje živijo dalje, 1958
- Ujeti ocean, 1964
- Zapisi, 1972
- Iskanje sveta, 1973
- Poganske hvalnice, 1976
- Pesmi, 1978
- Dediščina, 1983
- Goličava, 1988
- Temna zarja, 1996
- Dolenjske bližine, 1998
- Upočasnitve, 1998
- Darovi, 2005
- To je, kar je, 2008
- Same pesmi o ljubezni, 2008
- Samo tu lahko živim, 2008
- Pesmi in leta (izbor 2008, ponatis 2018)
- Angeli, 2011
- Domu in rodu, 2015
Pesniške zbirke za otroke:
- Trije bratje in zlata ptica, 1956
- Maček na dopustu, 1957
- Polž pred nebotičnikom, 1960
- Velesenzacija, 1961
- Vrtiljak, 1965
- Čenčarija, 1975
- Mokedaj, 1976
- Slon v žepu, 1979
- Prave (in neprave) pesmi, 1986
- Besede za sladkosnede, 1991
- Majhen dober dan, 1992
- Sonce in sončice, 1993
- Majnice, fulaste pesmi, 1996
- Deček gre za soncem, 1998
- S črko čez Krko, 2003
- Radobesednice, 2004
- Majnice in majhnice, 2009
- Nina, 2011