Prispevki

Slovenski pregovori in reki predstavljajo pestro zbirko ugotovitev, do katerih so se v preteklih stoletjih dokopali bistri opazovalci slovenskega načina življenja ter naših navad – tako tistih dobrih kot tistih, ki so nam manj v čast. V tradicionalnih razmerah, ki so zaznamovale kmečko življenje starejših obdobij, so tako nastajala iskriva spoznanja o vsesplošnih vedenjskih vzorcih, ki jih ljudje nato vzeli za svoja in ponavljali toliko časa, da so se v družbi utrdili in pridobili posebno veljavo.

Tisti najbolj posrečeni ali najlepše izraženi so šli namreč v uho, zato si jih ni bilo težko zapomniti. Ker pa so obenem izražali obče resnice, so jih ljudje hitro vzeli za svoje. Služili so jim namreč za orientacijo v življenju in socialnih stikih, predvsem pri odločanju, gradnji odnosov in načrtovanju opravil. Bolj kot so njihove lastne izkušnje ali pomembna življenjska spoznanja odražali uveljavljene pregovore, raje so jih imeli in večjo veljavo so jim pripisovali.

Čas, v katerem so nastajali najbolj znani slovenski pregovori in reki, je seveda zelo drugačen od današnjega. A pomen, ki ga imajo v igrive reke ukalupljene resnice nikakor ni zbledel, pa tudi njihova vloga v družbi ne. Če kaj, potem lahko trdimo kvečjemu, da so pregovori danes še pomembnejši.

Ljudje namreč v hitrem tempu življenja, v katerem begamo sem ter tja in se izgubljamo v poplavi informacij, potrebujemo oporne kamne, hitre, a zanesljive vodiče skozi življenjske odločitve, ki jim v naglici pogosto ne moremo nameniti dovolj časa. Takrat se spomnimo življenjskim modrosti, ki se skozi generacije pretakajo od ust do ust, o katerih so nam razvili že naši starši in stari starši.

Slovenski pregovori in reki tedaj oživijo v naših mislih in nam kot izkušnje prednikov pomagajo lažje doumeti življenje v vsej svoji preprostosti, se odločati krepostno in moralno, a hkrati tudi preudarno, strateško in previdno.

Lahko bi rekli, da pregovori v današnji obliki ponujajo vez med preteklostjo in sedanjostjo, saj s svojo reprodukcijo v javnem in zasebnem življenju, predvsem pa v popularni kulturi, zrcalijo mišljenja generacij in le pridobivajo na veljavi. Tako odražajo duh slovenskega človeka skozi stoletja, predvsem njegovo marljivo in iznajdljivo naravo, ki jo krasijo poštenje, zvestoba in trezen pogled na življenje.

Pregovori in reki so tako naš ključ do dobrih odločitev, sožitja v odnosih, hkrati pa živa kulturna dediščina, ki nastaja in se spreminja pred našimi očmi in bo v življenju na pravo pot usmerjala tudi generacije za nami.

Stare modrosti

Rana ura zlata ura!


Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.


Kogar se bojiš, tega ne ljubiš.

Vsak je svoje sreče kovač.


Kdor je zadovoljen, najmanj potrebuje.


Poslušaj, preden spregovoriš, mogoče sprevidiš, da je bolje, če molčiš.


Bedaki uporabljajo stavo za dokaz.


Kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni!


Ne glej, kdo govori, temveč poslušaj, kaj govori.


Manj ko govoriš, dlje se te sliši.


Kdor kaže svojo denarnico, komaj čaka, da ostane brez nje.


Po toči zvoniti je prepozno.


Kokodaka lahko vsak, ne more pa vsak znesti jajca.


Pijača vleče denar iz žepa, pamet pa iz glave.


Kdor je z malim zadovoljen, povsod pogrnjeno mizo najde.


Na krotkega osla vsi natovarjajo.


Čudeži so za tiste, ki vanje verjamejo.


V jezi lahko tudi v vodnjak skočiš, a ti tudi sedemkrat hujša jeza ne pomaga zlesti iz njega.


Lepi in slepi ne vidita kod hodita skupaj.


Če bi lovec vedno ujel, bi mu rekli nosec, ne lovec.


V vsaki školjki ni bisera, a v vsako je treba pogledati.


Na enem oslu ni prostora za dva bedaka.


Kdor za drugega jamči, mu daje ključ svojega imetja.


Ko gre človek navzdol, ga vsi porivajo.


Ni važno koliko znamo, marveč kako znamo.


Vesel človek je kot sonce: koder hodi, sveti.


Sreča je naklonjena tistim, ki uporabljajo pamet.


Odpri oči, da ti jih ne bodo drugi.


Zlahka obljubi, kdor besede ne drži.


Roke rade pozabijo, kaj so usta obljubila.


Kdor neumno obljubi, mora obljubo pametno izpolniti.


Več stori, kdor hoče, kakor kdor zmore.


Tisti, ki najmanj zmorejo, največ hočejo.


Narava nas uči govoriti, pamet molčati.


Kdor veliko govori, veliko ve ali pa veliko laže.


Tujo pšenico vsak s svojim mernikom meri.


Prvi rod sadi drevesa, drugi uživa v senci.


Tajiti zmoto, je dvojna zmota.


Misli, da ti ne bo treba spet premišljevati.


Kjer vlada moč, nima razum kaj iskati.


Lačna vrana se ne zmeni za strašilo.


Nobena juha se ne poje tako vroča, kakor se skuha.


Revež nima prostega časa.


Hvaležnost je lotos, katerega cvetovi hitro ovenijo.

Če hočeš biti močan, premagaj samega sebe.


Če dvomiš o človeku, z njim ne posluj. Če z njim posluješ, ne dvomi.


Naj slišijo tvoja ušesa, kaj govorijo tvoja usta.


Ne grizi, če ne veš v kaj grizeš.


V tuji hiši je najbolje biti napol gluh, nem in slep.


Bog daj norcem pamet, nam pa denar.


Kdor želi druge kaznovati, naj začne pri sebi.


Kadar močnejši deli, ni težko uganiti koliko dobi šibkejši.

Ura teče nič ne reče.


Ljubo doma, kdor ga ima.


Zdrav duh v zdravem telesu.


Kjer osel sedi tam dlako pusti.


Jabolko ne pade daleč od drevesa.


Vaja dela mojstra, mojster dela vajo.


Kdor grdo gleda, še grše misli.


Kdor jezika špara, kruha strada.


Od zunaj meden, od znotraj strupen.


Samohvala se pod mizo vala.


Kdor molči ta devetm’u odgovori.


Zarečenega kruha se največ poje.


Veliko govorice, malo resnice.


Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč ker je njegova.


Najprej pometi pred svojim pragom, šele nato pred sosedovim.


Pri jedi se drži naprej, pri pijači nazaj, pri delu pa ob strani.


Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.


Kadar žalost do vrha prekipi, se veselje oglasi.


Lepa beseda vedno lepo mesto najde.


Laž ima kratke noge.


Po jutru se dan pozna.


Rana ura, zlata ura.


Če z malim nisi zadovoljen velikega vreden nisi.


Ne hvali dneva pred nočjo.


Kdor se zadnji smeje se najslajše smeje.


Brez mule se tuti čevelj ne obuje.


Srečen je kdor zna živeti s skromnimi željami.


Če bi posojila čemu služila, bi posojali tudi žene.


V vinu je resnica.

Modrosti in izkušnje

A k o se dosti moži jih in ženi o pusti, pride jih dosti na oklic in ljudem v čeljusti.


Amerikanski denar je kakor pena (nima teka).


Beseda se v vsakih ustih malo zredi.


Beseda tudi nekaj velja.


Bog je dal, Bog je vzel.


Bogastvo nima korenin.


Boljša je pest domače zemlje, kakor na tujem so zlate gore. (Prim. K š 26.)


Boljši je v miru v oblicah krompir, kakor pečenka tam, kjer je nemir. (Prim. K š 26—7.)


Boljši škrjanec v r<ikah ko orel v planini.


Boš že potrpel, pa če bi tudi drva na tebi sekali, saj ne b o dolgo.


če Bog dom varuje, sreča v njem stanuje.


če konj v vodi stoji, mu ni treba žvižgati (da bi pil).


Če ljuba ti je snaga, sam spravi gnoj od praga.


Če pride satan v cerkev, se spravi precej na oltar.


Če ubog berač drugemu kaj da, se vesele angeli v nebesih.


Človeško življenje ni žoga.


Dan ima oči, noč pa ušesa.


Daljava — in pa lahka sprava.


Danes s tačicami, jutri s krempeljčki.


Dokle, pridne in poštene, so bolj redke ko zlat denar.


Delo je zdravilo.


Dober biti je težko.


Dober pastir hodi pred ovcami.


Dober pastir ovce striže, ne dere.


Dobra volja vse premore.


Dobro je na novo mašo iti, tudi če ima človek nove čevlje raztrgati.


Dosti ima marsikdo, preveč pa nihče. (Bolje K š 191 Veliko … )


En slab gospodar je včasih boljši ko sto dobrih.


Eno samo poleno ne gori rado.


Gospodar, ki za mizo sedi, ne ve, kaj hlapec trpi.


Greh je v sladkor zavit strup.


Hiša je jama za denar notri metati.


Hudič lovi duše na sladke limanice.

Jaga je hudičeva bratovščina.


Jutro je modrejše od večera.


Kakor se nagne drevesce, tako bo rastlo drevo.


Kakršen pastir, tak pes.


Kar človek zastonj dobi, je najdražje.


Kar človek v treznosti misli, to v pijanosti govori.


Kar rado se ima, se zmirom igra.


Kar je Bog naredil, naj človek ne prenareja.


Kajža je rajža; če ni oče na rajži, pa ni kruha v kajži (kajžar mora hoditi okoli po delu, da kaj zasluži za družino).


Kdor Boga časti, srečno živi.


Kdor hoče peska, naj gre na Čatež (kjer imajo najboljši pesek v vsi okolici), kdor hoče žita, naj gre v Dobrnič (kjer je polje posebno ugodno za žita).


Petje zdravic (pijančevanje) najbolj lioristi zdravnikom in lekarjem.


Pijanost več ljudi konča ko meč.


Pijancu še luč ne sveti.


Pisava razodeva človeka.


Pes je več vreden (za osebno varstvo) ko dva revolverja.


Pohlevna žena je biser vsake družine.


Poleg bolnika je še zdravi žalosten.


Ponos in trma — sta m enega grma.


Povsod nese žlica v usta.


Pri žepu se vse neha.


Riba na suhem pogine.


Ruševec ima na vsakem peresu oči (talko je previden).


S kruhom soli — lice rdi.


Saj še vsi prsti na roki niso enaki, pa bi bili otroci v družini !


Skrb dela sive lase.


Slovenska kri — ne fali.


Služba je hudičeva družba.


Smrdi kakor hudičevo govno.


Snaga — k zdravju pomaga.


Star panj se rad vname.


Stara ljubezen če ne gori, pa tli.


Starega človeka padec je smrtnica (smrtna ura).


Stari gnoj na dvorišču pa stara dekle pri hiši, je enaka korist.


Starost je sama na sebi bolezen.


Tat, ki zna ukrasti, zna tudi skriü.


Tepi se z gospodo za nož, le ti boš zgrabil za rezilo.


Tolažba je poceni.


Tujina je strup za mladega človeka.


Uboštvo ni sramota.


Ukradena stvar peče.


V delu je čast.


Večkrat so iz šale — nesreče že nastale.


Velika glava veliko ve.


Vsaka lastovka pozna svoje gnezdo.


Vsi smo krvavi pod kožo in mokri pod jezikom.


Z lepo besedo ti še graščine odpro.


Za nič je pes, ki se pusti za rep prijeti.


Zakon brez otrok je kot oltar brez svetnikov.


Zgodaj umre, komur se vedno mudi.

Ženo spoznaš po moževi srajci.


Kdor najbolj grozi, se najbolj boji.


Kdor pride prosit, naj ne žali.


Kdor prime za koprivo, se opeče.


Kdor ne mara rož, ne more biti dober človek.


Kdor rad kruh je, je zdrav.


Kdor se v nevarnost poda, se v nevarnosti konča.


Kdor služi, je do grla v luži.


Kjer je dosti blaga, ni Boga.


Kjer je Bog, je tudi križ.


Kjer ljubezen vlada, ni treba dosti postav.


Kjer ni Boga, je hudič.


Kdor s sosedi rad v miru živi, s plotom posestvo si ogradi.


Kdor v jeseni pogori, dvakrat pogori.


Klen (riba ) ima oči na vsaiki luski (tako je previden).


Ko si 20 let stalr, če niisi lep, ne boš nikoli; ko si 30 let, če nisi močan, ne boš nikoli; ko si 40 let, če nisi bogat, ne boš nikoli.


Kranjec počasi (previdno) vozi.


Krojač takrat zastonj ubode, kadar vozla ne naredi.


Lačen želodec nima ušes.


Lastavica z doma — sreča z njo odroma.


Lastavke so rade, kjer so ljudje.


Lakota je huda mati.


Lisica ne krade blizu doma.


Lisico je lahko zadeti, če ne drugega, vsaj njen,rep.


Ljubo doma — v naročju Boga.


Loza (bosta) ima oči in ušesa.


Majhen stolček, pa dobro drži.


Mali lonci imajo tudi ušesa.


Mali piskrčki veliko požro.


Materina šiba je boljša ko beli kruh.


Mošnja ne pozna ne sestre, ne brata.


Možak se skrije v brado, ženska pa v ruto.


Mrzle peči nihče ne objema.


Na zemlji ni nebes.


Na žgancih tropine pa kislega zelja — vse mine, ko pridem od dda .


Naj človek pol sveta obleče, doma najboljši kruh se peče.


Na vsem svetu se vse dobi.


Najbolj gluh je tisti, ki noče poslušati.


Nazadnje se človek vsemu privadi, kakor osel batinam.


Ne kaže vsake malenkosti obešati na veliki zvon.


Ne sodi človeka po obrazu!


Ne vtikaj glave v pesek!


Ni nesreča, če ti kruh v med pade.


Nikjer ni za vse prav.


Nikdo ni tako hudoben, da bi ne imel tudi kake dobre lastnosti.


Obljuba dela dolžnost.


Obljubiti je moda, a izpolniti je škoda.


Otrokom in ženskam ne krati igrač !


Petelin je kralj na svojem gnoju.

O letnih časih, vremenu in zdravljenju.


Česen devet bolezni odžene.


Česna naveže — vse mu odleže.


Eno leto strada živina, drugo pa ljudje (kadar je slaba letina).


Jasna svečnica — žalostna kmetica.


Kadar buče sadiš, se moraš lagati, da bodo debele.


Kadar se razlije voda na široko, ni tako nevarna.


Ko se lisica na ovsenem strnišču povalja, je njen kožuh že dober.


Le ne obupaj, česnu zaupaj!


Megla gre vsaksebi.


Toč a škoduje, če bi j o tudi v žaklju nesel čez polje.

Prilike in reki

Beži, kakor da mu gori za petami.


Denarja ima več ko ciganska družina grehov.


Drži se kakor bi bil pil čmeriko.


Drži se resno ko na sodniji.


Ga drži ko birič tata.


Ga drži ko pajek muho.


Ga je dobil v svojo mrežo kakor pajek muho.


Ga objedajo kakor ose hruško.


Ga preganjajo kakor steklega psa.


Ga vodi kakor cirkuškega medveda. (Prim. Kš 52.)


Gad se je ugriznil v svoj rep.


Glasen je kakor mlada lastovka.


Godi se mu dobro kakor črvu v loju.


Godilo se mu je dobro kakor lačnemu komarju ob veliki vročini med kopalci.


Govori, kakor bi veter zavijal okrog oglov.


Hlod je svoje teslo našel.


Ima sorodnikov kakor bi jih počesal.


Ima pravico kakor pes v cerkvi.


Ima že sipet kako hudobijo za bregom.


Izbira kakor hruške iz košare.


Zgleda kakor oskubljen srakoper.


Je bil nasmejan ko najbolj jasen dan.


Je čemeren kakor hudouren oblak.


Je dolg kakor fižliovka.


Je gledal ko lesen bog.


Je gluh ko tnalo.


Je kakor ogenj v slamnati strehi.


Je mehak ko lipov les.


Je nedolžen ko berač, da ima uši.


Je nagel ko misel.


Je nagel ko vrtavka.


Je natäknjen ko sršen.


Je natančen ko ura.


Je obsedel kot bi pognal korenine.


Je rdeč ko kalin.


Je resen ko da je v cerkvi.


Je rumen ko star vosek.


Je siva ko božja ovčica.


Je tak kakor kokoš, ki sili v kurnik, dokler je zunaj; ko je pa v njem, pa ven sili.


Je trden ko drenov klin.


Je uren kakor gasilski voz.


Je zapet do ušes.


Je živ ko iskra.


Jezik, mu je tekel bolj od kolovrata.


Jih je kakor listja in trave.


Jo je vrgel kakor otrok nagnito jabolko v drevo.


Kaj moraš biti ti na vsaki kaši!


Kjer ima on svoje prste vmes, ni sreče.


Kolne kakor brodnik (nekdanji brodniki po Savi od Ljubljane mimo Zidanega mostu do Zagreba so bili znani, da so močno kleli, od tod ta pregovor: Gl. Etnolog, knj. XIII, 1940, str. 48).


Kopni kakor slana na soncu.


Krohotal se je kakor bi orehe razpaval.


Lica rdijo ko mak.


Mimo čeri in kleči.


Moj jezik je suh kakor žep.


Molči kakor miška v luknji.


Molči kakor riba.


Molči ko bukov štor.


Ne bo te slana vzela, ne!


Nebeško sem se veselil!


Nima ne počenega groša.


Nima strehe, ne sklede.


Noge se tresejo kakor listje na trepetliki.


Obetaš kakor golob, ki pravi, da bo kupil kozo, pa je še do danes ni.


Obležal sem ko snop na požeti njivi.


Pije ko žolna.


Počasi se žabe koljejo.


Po debrih in rebrih.


Potrebujem ga kakor oči v glavi.


Poznam ga ko svoj lastni žep.


Pravica je z glavo in nogami na njegovi strani.


Preži name kakor pajek na muho.


Priden je ko zel.


Raztegnil je na dolgo ko kurja čreva.


Raztepli so se ko ovce pred volkovi.


S tem človekom ni dobro kaše pihati.


Se drži kakor bi bil glistav.


Se drži kakor kmečka nevesta.


Se ga drži kakor klop kože.


Se ga boji kakor hudič križa.


Se ga bojim kakor kamen toče.


Se ga nabere ko mlad pes bolh.


Se je bal ko neizpovedanih grehov.


Se je košatila kakor pravica


Se je pripravljala kakor kokoš k jajcu.


Se je razneslo kakor puh ob vetru.


Se je upogibal ko kukavica.


Se tako drži ko čiška mula.


Se mu godi k o ptičku v raju.


Se vrti ko kukavica.


Sem sam kakor božji volek.


Si zmirom stari zajec.


So se ga otepali ‘kakor ose.


So se kakor gosenice razpasli po vsi deželi.


Speljal se je na smolo.


Sta prijatelja ko dva prsta.


Sta se sprla kakor za pokraj carske pipce.


Stali so kakor apostoli pri Gospodovem vnebohodu.


Šlo je vse gladko ko namazano.


Štrena se razmotava.


Ta ima namazan jezik.


Ta kraj je Bogu za hrbtom.
Ta ima dobro nabrušen jezik.


Ta se je pa dobro usedel (na dobro priženil).


Ta vodi vodo na svoj mlinski kamen.


Tak je kakor bi mu v žepu gorelo.


Tak je kakor pes na kost.


Tako laže, da sam sebi veruje.


Talko malo ga porajta kakor belega konja.


Tako si mi ustregel kakor če bi dal žejnemu piti.


Tako si mi ustregel, kakor bi mi slepo oko odprl.


Teh ceremonij je pa še za škofovo mašo preveč.


Temu ne bo petelin več dolgo pel (kmalu bo umrl).


Ti komedija pod loncem!


Ti bo pa zopet kaj spiel za hrbtom!


Ti misliš s tujo glavo in s tujimi možgani.


Tiči kakor muha v pajčevini.


To je vinska kapljica, da bi jo pil sam Jezus pri zadnji večerji.


To ni zraslo na tvojem zelniku.


T o ni vredno ne počenega groša.

To talko potrebujem ko čevljar kopito.


To vino je za biriče obhajati.


Tudi jaz nisem iz repe.


Trmast je kot drenova korenina.


Ubog kakor Lazar pod mizo.


Ujel se je v lastno mrežo.


V goščo in gozd.


V jajcu išče dlake.


Varen je, kdor plava na angelskih perutih.


Voha denar ko pes zajca.


Vpije kakor bi živ gorel.

Vse pojde kakor po maslu.


Vse je šlo kakor po loju.


Vzel je podplate pod pazduho pa je odšel.


Z jezika obira bolhe.


Zaklel je, da se je hiša stresla.


Zapuščen ko kamen na cesti.


Zbira strup ko modras v griži.


Zdaj imaš iz groša drobiž.


Zdaj pa imaš neslan krop.


Zvit ko ovnov rog.


živ i iz rok v usta. ‘


živ i kakor gosenica v zelju

Pregovori o hrani in pijači

Hudo je, kadar se glad z žejo oženi.


Iz te moke ne bo kruha.


Še pes ima rad pri jedi mir.


Bolje črn kos kruha, kakor prazna torba.


Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha.


Lakota je najboljša kuharica.


Lakota je najboljša začimba.


Kdor pije, ne da bi bil žejen in je, ne da bi bil lačen, zgodaj umre.


Kdor je božji, je sit.


Kdor gre na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj.


Zjutraj jej kot kralj, opoldne kot meščan, zvečer kot berač.


Brez krompirja ni kosila.


Vse je šlo za med.


Močnik je steber kranjske dežele.


Velike ribe male žro.


Še medveda naučijo z lakoto plesati.


Voda za obraz, vino za dušo.


V vinu je resnica.


Kdor vino večerja, vodo zajtrkuje.


Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran.


Zelje želodec samo nastelje.


Jabolko je zjutraj zlato, opoldne srebrno, zvečer pa svinčeno.


Dobro jutro, žganje, zbogom pamet.


Boljše je vino iz lonca, kakor voda iz zdenca.


Kdor ne dela, naj ne je.


Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača.


Črne roke, bela pogača.


S trebuhom za kruhom.


Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.


Kruha je pijan.


Ljubezen gre skozi želodec.


Naslikanega kruha ne moreš pojesti.


Dobra jed se sama ponuja.


Lakota je najboljši kuhar.


Žganci bero mnoga masla.


Pri kosti je mesa zadosti.

O starosti in njeni vrednoti

Če je človek še tako star, si želi še kako leto živeti.


Stara kosa navadno bolje reže kakor nova.


Brez starca ni udarca.


S starega drevja sadje samo pada.


Star kozel ima trd rog.


Starega vina, starih prijateljev se drži.


Stari voli potegnejo iz drage.


Toliko si star, kolikor se počutiš.


Važno je, kako živiš, ne, kako dolgo.


Veselo srce je pol zdravja.


Žalost in tuga je strupena kuga.


Star človek je kakor kaplja na veji.

O težavah in tegobah v starosti

Starost – slabost.


Mlado drevesce se dá zravnati, staro drevo se ulomi.


Star človek – drugič otrok. Star – dvakrat otrok.


Star človek je sam sebi na potu.


Starega drevesa ni mogoče presaditi.


Starega konja ne naučiš jahati.


Starega medveda ne naučiš več rajati.


Starost je grda in ne prihaja sama, ampak pripelje nadloge s seboj.


Starost ni rada sama.


Starost ni radost.


Starost prihaja – moč odhaja.


Starost se neopazno pritihotapi.


Starim ljudem gre nerado iz pesti.

O sožitju in soodvisnosti med generacijami

S starim se novo hrani.


Za staro vero, stare ljudi in star denar naj ti bo vselej mar.


Bolje je biti s starimi ljudmi v peklu kakor z mladimi v nebesih.


Bolje je z mladim praprot žeti, kakor s starim cekine šteti.


Starca je treba slušati, a z njim ne hoditi.


Kakor starci delajo, tako se mladi uče.


Kakor stari pojo, tako mladci cvrče.


Grehi staršev se maščujejo nad otroki.


Kadar ni dediščine, se otroci na grobu ljubijo, če pa je kaj, se pa grdo gledajo.


Kdor staršev v življenju ne spoštuje, jih na grobu objokuje.


Kdor svojim staršem življenje greni, sam srečo pohodi, v nadloge drevi.


Kdor mater tepe, mu roka usahne.


Materina kletev otrokom hišo podira.


Otrok šele takrat plača materi, kadar ji ob smrti glavo umije.


O soodvisnost med človekovo starostjo in mladostjo.


Vprašala bodo stara leta, kaj so delala mlada.


Grehi mladosti se kaznujejo v starosti.


Sprašuje starost, kje je bila mladost.


Težko je staremu iti pamet iskat, ako jo je zgubil mlad.

Pregovori o času

Čas je zlato.


Čas zaceli vse rane.


Hiti počasi.


Čas vse dozori.


Ura zamujena ne vrne se nobena.


S časom se celo čas obrne.


Kdor zgodaj vstaja, mu časa preostaja. Rana ura, zlata ura.


Kdor čas svoj prav obrne, se s čednostjo ogrne.


Nobena pesem ni tako dolga, da se ne bi izpela.


Noben dan ni tako dolg, da ne bi bilo večera.


Lepota sivih las, je prav obrnjen čas.


En dan poučuje drugega.


Muzej je edini kraj, kjer lahko čas zavrtimo nazaj.


Vse ure ranijo, a zadnja ubije.


Dober glas ima čas.


Slabe navade lahko premagaš samo danes, ne jutri.


Boljši danes kos kakor jutri gos.


Najmanj naredi kdor nima nikoli časa.


Kdor prej pride, prej melje.


Vsaka reč ima svoj čas.

Pregovori o ne/hvaležnosti, požrešnosti in zavisti:

Požrešnost jih več pogubi, kakor kuga, lakota in meč.


Kdor druge opravlja na sebe pozablja.


Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.


Kdor hitro sodi se hitro kesa.


Kdor slabo vest ima, se sam izda.


Kdor živi od laži, ga laž pokoplje.


Lastni vesti ne ubežiš.


Kdor druge sramoti, se sam osramoti.


Kdor visoko viha nos, bo kmalu hodil bos.


Najbolj prazen je tisti, ki je samega sebe poln.


Zavist meri na druge, a zadene sebe.


Lastna hvala medle konje jezdi.


Lastna hvala, cena mala.


Najprej pometi pred svojim pragom.


Zavist je sama najhujša kazen zavistnežu.


Kdor visoko leta nizko pade.


Nepošteno pridobljeno ne pride na drugo koleno.


Kdor gladi koprivo, se opeče.


Lakomnemu vedno nekaj manjka.


Med dvema stoloma se na tla usedeš.


Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.

Ljubezen je večna, dokler traja.


Življenje nas je naučilo, da ljubezen ni zrenje drug v drugega, temveč zrenje v isto smer. – Antoine de Saint-Exupery


Življenje in ljubezen, ki ju ustvarimo, sta življenje in ljubezen, ki ju živimo. – Leo Buscaglia


Ženi se z ušesi, ne z očmi!


Zgolj s srcem se lahko pravilno vidi; kar je esencialno, je očem nevidno. – Antoine de Saint-Exupery


Zaljubljenci imajo tudi pozimi pomlad.


Začetek je sladak, konec grenak.


Za vsako lepoto obstaja oko, ki jo bo uzrlo. Za vsako resnico obstaja uho, ki jo bo slišalo. Za vsako ljubezen obstaja srce, ki jo bo sprejelo. – Ivan Panin


Za ljubezen ni nobena pot predolga.


Z ljubeznijo mine čas, s časom ljubezen.


Vsi smo rojeni za ljubezen … Je princip eksistence in njen edini konec. – Benjamin Disraeli


Vsake oči imajo svojega malarija.


Vidiš, tu je prostor, kjer tvoji prstni odtisi še vedno počivajo, tvoji poljubi se še čutijo in tvoj šepet še vedno odmeva. Je prostor, kjer bo del tebe vedno tudi del mene. – Gretchen Kemp


Videti njo pomeni ljubiti jo, a ljubiti jo pomeni ljubiti jo večno. – Robert Burns


Včasih mi tvoja bližina odvzame dih; in vse, kar hočem povedati, ne najde glasu. Nato, v tišini, lahko zgolj upam, da bodo moje oči izrekle, kar jezik ni mogel. – Robert Sexton


V pravi ljubezni želiš drugi osebi vse dobro. V romantični ljubezni želiš drugo osebo. – Margaret Anderson


V ljubezni zna ženska vse, česar se ni naučila.


V ljubezni so samo začetki privlačni, zato ljudje začenjajo vedno znova.


V ljubezni oprostiš, a ne pozabiš.


V ljubezni je beg edina zmaga.


V lažni ljubezni je več pelina, kot je lahko v pravi ljubezni medu.


Umetnost, da je človek srečen v ljubezni, leži v tem, da daje vse, a nič ne zahteva. – Bourget


Tvoja naloga ni iskati ljubezen, ampak poiskati vrata, skozi katera ljubezen lahko vstopi. – Eckart Tolle


Trenutek ljubezni lahko naredi in tudi bo naredil svet popoln. – Sri Chinmoy


Tisti, ki jih ljubezen ni nikoli ranila, nikdar nebodo mogli reči “Živel sem!”, kajti v resnici niso nikoli živeli. – Paulo Coelho


Tako, dragi, ljubim ga, ker z njim vzdržala bi smrt. Brez njega ne živim življenja. – William Shakespeare


Tako enostavno je razmišljati o ljubezni, govoriti o ljubezni, želeti si ljubezni … A ni vedno enostavno prepoznati ljubezni, četudi jo držimo v lastnih rokah. – Jaka


Šolska ljubezen na pesek se piše, veter zapiha in vse izbriše.


Stara ljubezen se spet ponovi; na starem ognjišču se najraje greje

.
Stara ljubezen ne zarjavi; če ne gori, pa tli.


Stara ljubezen ne izgubi korenin.


Stara ljubezen in star les se rada vnameta.


Samo tiste ljubimo resnično, ki jih ljubimo celo v njihovi slabosti in njihovi bedi.Varovati, odpuščati, tolažiti, to je vsa umetnost ljubezni. – Anatole France

Resnična ljubezen se začne, ko se ničesar ne pričakuje v zameno. – Antoine De Saint-Exupery


Rajši srce brez besed kot besede brez srca.


Prvi dih ljubezni je poslednji dih modrosti.


Prikupi se materi, če hočeš roko njene hčere.


Prepir zaljubljencev je obnavljanje ljubezni.


Prehitra ženitev, gotova streznitev.


Pametna ženska zna odkloniti poljub tako, da ne ostane brez njega.

Oči so prvi sel ljubezni.


Oči iščejo kar je srcu všeč.

Obstaja zgolj ena sreča v življenju: ljubiti in biti ljubljen. – George Sand


Nova ljubezen pride in gre, stara se obdrži.

Nova ljubezen preizkuša prejšnjo.

Nobenega zdravila za ljubezen ni, razen da ljubiš še bolj. – Henry David Thoreau

Nobena ljubezen ni tako vroča, da bi je zakon ne ohladil.

Ničesar onkraj ljubezni ni. Ljubezen je tista, ki vrti ta svet in varuje zvezde na nebu. – Paulo Coelho

Ni sonca brez svetlobe in ne človeka brez ljubezni. – Wolfgang Goethe

Nesreča v ljubezni, sreča pri igri.

Ne kvari vina z vodo, kakor ne ljubezni s poroko.

Nasprotje ljubezni je brezbrižnost, ne sovraštvo.

Naredi me nesmrtnega s poljubom.” – Christopher Marlowe

Najprej štalca, potem pa kravca.

Najboljše in najlepše stvari na svetu ne morejo biti videne ali dotaknjene. Morajo se začutiti s srcem. – Hellen Keller

Na ure, ki sem jih preživel s tabo, gledam kakor na dišeč vrt, zatemnjen somrak in fontano … Ti in zgolj ti mi daš občutek življenja, občutek biti živ … Drugi moški, pravijo, da so videli angele, a jaz sem videl tebe in s tem je umetnosti zadoščeno. – George Moore


Moža je lažje dobiti kot obdržati.


Moškega osreči več stvari, žensko samo ljubezen.


Molk je pogovor med zaljubljenci.


Moč Ljubezni – kadar ljubimo, si vselej želimo postati boljši, kot smo. – Paulo Coelho


Ljubiš ne tako, da bi našel popolno osebo, temveč tako, da vidiš nepopolno osebo popolno. – Sam Keen


Ljubimec je ljubosumen na ljubimca, ne na moža.


Ljubim te, a ne zgolj zato, ker si, kar si, a tudi zato, kar sem jaz, ko sem s tabo. – Roy Croft


Ljubim jo in to je začetek vsega. – F. Scott Fittzgerald


Ljubezni in rdečega nosu ne moreš skriti.


Ljubezen, ki mine, ni bila nikoli prava ljubezen.


Ljubezen! Ta beseda mi zveni tako čudovito, da menim: vse kar izvira iz ljubezni, mora biti prav tako čudovito. – Dante


Ljubezen zadušena še ni pogašena.


Ljubezen vlada brez meča, veže brez vrvi.


Ljubezen sliši raje sladko laž, kakor bridko resnico.


Ljubezen se rodi iz zaupanja, živi od upanja, umre od usmiljenja.


Ljubezen se pri moškemu začne v očeh, pri ženski v ušesu.


Ljubezen se opazi kot luknja v nogavicah.


Ljubezen se ne da na nitko ujeti, a niti s palico pregnati.


Ljubezen rodi ljubezen.


Ljubezen potrebuje svobodo, da lahko izrazi svojo čarobnost. Četudi ta svoboda pomeni veliko tveganje. – Paulo Coelho


Ljubezen pomeni zavezati se brez garancije, dati sam sebe v upanju, da bo ljubezen obrodila ljubezen v ljubljeni osebi. Ljubezen je dejanje usode in kdor ne verjame vanjo, ne verjame v ljubezen. – Erich Fromm


Ljubezen ne vrti sveta okoli, ljubezen je to, zaradi česar je vožnja vredna same sebe. – Elizabeth Browning


Ljubezen ne modruje; če pa modruje, to ni ljubezen.


Ljubezen je z medom namazan križ; med se poliže, križ ostane.


Ljubezen je trpljenje, življenje brez ljubezni pa je pekel.


Ljubezen je tisto stanje, ko je sreča druge osebe bolj pomembna od lastne. – Robert Heinlein


Ljubezen je sreča brez miru.


Ljubezen je slepa, a vidi na daljavo.


Ljubezen je slepa na eno oko, samoljubje pa na obe očesi.


Ljubezen je sestavljena iz ene duše, ki živi v dveh telesih. – Aristotel


Ljubezen je neustavljiva želja po tem, da smo neustavljivo zaželenji. – Mark Twain


Ljubezen je nekaj večnega; aspekti se lahko spremenijo, esenca se ne. – Vincent van Gogh


Ljubezen je najsrečnejša pot k nesreči.


Ljubezen je kot zahajajoče sonce; ko je najlepše, zaide.


Ljubezen je kot solza; rodi se v očeh, pade pa v srce.


Ljubezen je kot sneg; ko se stopi, se spremeni v blato.


Ljubezen je kot rosa; pade tako na vrtnico kakor na koprivo.


Ljubezen je kot oreh; kdor ga ne stre, ga ne more užiti.


Ljubezen je kot ogenj; večja je, bolj se kadi.


Ljubezen je kot morje; nevarno, če ne znaš plavati.


Ljubezen je kot mesec; ko raste, že usiha.


Ljubezen je kot kobilica; skače z jezika v srce.


Ljubezen je kot bolezen, ki je nočemo zdraviti.


Ljubezen je ključ, ki odpira vrata do sreče. – Oliver Wendell Holmes


Ljubezen je edina stvar, ki spodbuja moč misli in ustvarjalnosti, tisto nekaj, kar nas očiščuje in osvobaja. – Paulo Coelho


Ljubezen ima četvero oči, pa je vseeno slepa.


Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli.


Kratka ljubezen, dolgi vzdihi.


Ko v ljubezni začutiš verige, se poslovi.


Ko se ljubezen ohlaja, ljubosumje prihaja.


Ko potrka revščina na vrat, odide ljubezen skozi okno.


Ko ni več ljubezni, ni več zaupanja.


Ko ljubezen govori, razum molči.


Ko je ljubezenski ogenj dogorel, ga je težko spet zanetiti.


Ko človek ve, zakaj ljubi, ne ljubi.


Kjerkoli ljubimo, je dom, dom lahko zapustimo, srca ne moremo. – Oliver Wendell Holmes


Kjer je veliko ljubezni, je malo besed.


Kjer je ljubezen, nič slabega ne škodi, kjer je ni, nič dobrega ne koristi.


Kdor trpi zaradi ljubezni, ne občuti bolečine.


Kdor sne ljubezen pred poroko, mu je za zakon ne ostane nič.


Kar počnem in kar sanjam, vključuje tebe, kakor vino vsebuje lastno grozdje … – Elizabeth Barret Browning


Kar od srca pride, se srca prime.


Kar čutim do tebe, se mi zdi manj zemeljsko in bolj brezoblačno nebeško. – Victor Hugo


Kakor glasbe vode, takšen je zame njen glas. – Lord Byron


Imam tebe, da paziš name,in ti imaš mene, da pazim nate …Imava drug drugega in to pove vse o naju. – John Steinbeck


Harmonija je čista ljubezen, kajti ljubezen je koncert. – Lope de Vega


Govor ljubezni je v očeh.


Ena beseda nas osvobodi vse teže in bolečine življenja. Ta beseda je ljubezen. -Sofokles


Dve duši z isto mislijo, dve srci bijeta v istem ritmu. – John Keats


Dolga zaroka, mala poroka.


Dolga ljubezen, gotova bolezen.


Dolga ljubezen redko na hitro umre.


Človek brez ljubezni jemlje, poln ljubezni daje.


Čisto ljubezen je treba osvajati, ničvredna se sama ponuja.


Česar ljubezen ne vidi, verjame.


Česar je polno srce, rado iz ust gre.


Če želiš biti ljubljen – ljubi.


Če se mož in žena prepirata, je kačje gnezdo v hiši.


Če iščemo pot do ljubezni z razumom, je enako, kakor če bi iskali sonce s svetilko. – Dzelad ed Din Rumi


Če imaš nekoga rad, ti je ljubša še mačka iz njegove vasi.


Čar prve ljubezni je v tem, da ne vemo, kdaj se bo končala.


Biti globoko ljubljen ti daje moč, medtem ko ljubiti globoko nekoga daje pogum. – Lao Tzu


Bistvo drugega človeka začutimo z dušo, ne z umom in niti s srcem.– Henry Miller


A ljubezen je slepa in zaljubljenci ne vidijo, kakšni prisrčni norčki postanejo; če bi lahko, Kupid sam bi zardel s pogledom name, spremenjenega v fantiča. – Bubba Shakespeare

Preberite si tudi:

Najboljši način, da si zapomniš rojstni dan svoje žene je, da ga enkrat pozabiš. – E. Joseph Cossman

Marksizem? Ali je to tista znanost o happy endu-u? – Grafit

Bolje je spoznati prijateljevo ženo, kot prijatelja od žene.

Denar te zagotovo ne osreči. Jaz imam sedaj €50 milijonov, toda popolnoma enako sem srečen kot takrat, ko sem jih imel le €48 milijonov. – Neznan avtor

Bolje noseča pri 14-ih, kot devica pri 41-ih.

Duhovniki se potolažijo, da niso poročeni, ko poslušajo ženske pri ispovedi. – Armand Salacrou

sarkasticen-pregovor

Moja osnovna filozofija o hrani je takale: če raste, jo jej, če ne raste, je ne jej. Sadje, zelenjava, orehi, lešniki in žitarice rastejo. Slaščice in Coca-Cole ne rastejo. – Louisa Hay

Če ti nikoli nič ne uspe narediti iz prve, potem padalstvo zagotovo ni zate. – Neznan avtor

Računalnik me je enkrat premagal v šahu, toda v kick boxingu pa mi ni bil kos. – Neznan avtor

Bolje v troje v postelji, kot sam v krsti.

Nikoli ne hodi k zdravniku čigar sobno rastlinje se je posušilo. – Neznan avtor

pregovor-smesen

Bolje hladna svetlolaska, kot topel brat.

Moj nasvet je, da se poročiš: če najdeš dobro ženo, boš srečen; če ne, boš pač filozof. – Sokrat

Ko sem bil star štirinajst let, se mi je oče zdel tako neumen, da sem ga komaj prenašal. Ko sem bil star enaindvajset let, pa sem bil presenečen, koliko se je ta stari mož v sedmih letih naučil. – Mark Twain

Za svoj uspeh se moram zahvaliti svojim staršem, predvsem očetu in mami. – Cimerotič

Če ti dolgujem sto dolarjev, je to moj problem. Če ti dolgujem stotisoc dolarjev, je to tvoj problem. – Ameriški pregovor

smesni-pregovori

Bolje enkrat s Sneguljčico, kot sedemkrat s palčki.

Bolje s kolesom v »kur*****o », kot z mercedesom na delo.

Pil sem, da bi vas pozabil, da bi me prenehala preganjati vaša slika… Toda, ko sem bil pijan, sem vas videl dvojno. – Marcel Achard

Če komu ni všeč moja muzika, naj se obrne za 360 stopinj in gre stran! – Fredy Miler

Če ti pot prekriža črna mačka, to pomeni, da je nekam namenjena. – Groucho Marx

Kratkoročno gledano si danes zmagovalec, dolgoročno gledano pa le megle mešalec. – Ljuba Žerovc

pregovor

Bolje imeti kratkega na kratko noter, kot dolgega dolgo zunaj.

Jaz, Ačimović in Zahović smo najbolši duo. – Udović

Bioenergetiki s presežki energije naj se lotijo smrekovega lubadarja ali sadnih zajedavcev. – Rajko Sedej

Če bi posojila čemu služila, bi posojali tudi žene. – Slovenski pregovor

Že zgodaj v otroštvu sem spoznala moč smeha. Humor je svoboda! – Julie Delpy

smešen-pregovor

Bolje imeti debelo tajnico, kot ozkega šefa.

Trdo delo nobenega še ni ubilo, toda zakaj tvegati? –  Neznan avtor

Užitek humorja predstavlja največjo duhovno svobodo. – Friedric Hebbel

Kaj najbolj sovražim? Retorična vprašanja! – Grafit

Sivi lasje so Božji grafiti. – Bill Cosby

Kar lahko storiš danes, preloži na jutri na prijatelja.

res-smešen-pregovor

Človeku, ki zamudi priložnost, in opici, ki zgreši vejo, ni rešitve. – Indijski pregovor

Nikoli ne jemljite življenje resno. Saj itak noben ne preživi. – Neznan avtor

Če ženski odpiraš vrata svojega avta: imaš novo ženo, ali nov avto! – Grafit

Zdravnik mi je rekel, da izgledam kot milijon dolarjev – zelen in gubast. – Red Skelton

Kdor drugemu jamo koplje, je grobar.

smešen-pregovor-o-življenju

Bolje druga pomlad, kot tretji zobje.

Zakaj je Bog ustvaril najprej moškega, šele nato žensko? Ker si ni želel nasveta, kako naj to naredi. – Neznan avtor

Humor je najdemokratičnejša človeška navada. – Karel Čapek

Nek človek mi je pred dnevi udaril z avtom v blatnik in rekel sem mu: ‘Bodi ploden in se razmožuj’. Le ne s temi besedami. –  Woody Allen

Ne obstajajo neumna vprašanja, obstajajo le neumni ljudje. – Neznan avtor

Če ne bi bilo če, bi na stranišču peli namesto čepeli.

pregovor

Bolje trebuh od hrane, kot grba od dela.

Tri stvari se ne morejo skriti: ljubezen, gora in človek na kameli. – Arabski pregovor

Moja žena je najbolj čudovita ženska na svetu. To ne mislim samo jaz – tudi ona misli tako! – Neznan avtor

Duhovniki se potolažijo, da niso poročeni, ko poslušajo ženske pri spovedi. – Armand Salacrou

Ko napraviš veliko spremembo v karieri, mora biti nova nekako povezana s prejšnjo. Spomnim se advokata z Beverly Hillsa, ki je hotel postati kmet v Oregonu in pridelovati krompir. No, to je primer človeka, ki je rojen za zgubo. – Dr. Lew Richfield

Bolje močno lepa, kot lepo močna.

smešen-pregovor

Bolje vino v želodcu, kot voda v kolenu.

Bolje zdrava pokvarjenost, kot pokvarjeno zdravje.

Najprej pometi pred svojim pragom, potem pa smeti naskrivaj vrzi pred tuji prag.

V današnjem času se petkrat več investira v zdravila za moško potenco in silikone za ženske kot za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Tako bomo čez nekaj let imeli stare babe z ogromnimi joški in stare dedce s trdimi tiči, ampak nihče od njih se ne bo spomnil, za kaj je to dobro in čemu služi … – Drauzia Varelle

Zdravnik mi je napovedal le šest mesecev življenja, ko pa nisem bil zmožen plačati računa, mi je dal še dodatnih šest mesecev. – Walter Mattbau

Bolje kamen v žepu, kot pesek v očeh.

Tiha voda bregove dere.
(Slovenski pregovor)

Nekateri ljudje lovijo ribe,
drugi pa samo kalijo vodo.

Boljše je vino iz lonca,
kakor voda iz studenca.

Voda za obraz,
vino za dušo.

Kdor vino večerja,
vodo zajtrkuje.

Bolje je biti tam, kjer je dobra voda,
kot tam, kjer je dober kruh.
(Slovenski pregovor)

Kapljice vode prežrejo kamen.
(Kitajski pregovor)

Vrednosti vode ne poznamo, dokler se vodnjak ne posuši.
(Kitajski pregovor)

Rastline imajo pravico do vode.
Tudi rastline imajo pravico do vode,
ne le človek in živali!
(Botanični vrt, Ljubljana)

Kri ni voda.

Ta bistra voda,
ki teče v hitrih potokih in rekah,
ni samo voda,
ampak kri naših prednikov.
(Chief Seattle, iz: Kako naj vam prodamo modrino neba)

Ne kvari vina z vodo in ljubezni s poroko

Ogenj in voda dobro služita,
a slabo gospodarita.

Voda in ogenj nimata duše.
(Slovenski pregovor)

Če je komu vode škoda, tudi kaše ne more skuhati.
(Slovenski pregovor)

Še mnogo vode bo preteklo …
(Slovenski pregovor)

Tudi v najglobljih dolinah najdeš vodo
in čez najvišje gore najdeš pot.

Pravi okus vode spoznamo šele v puščavi.
(Slovenski pregovor)

Kdor v vodo ne gre, ta ni moker.
(Slovenski pregovor)

Vodo v morje dolivati.
(Slovenski pregovor)

Odkriva toplo vodo.
(Slovenski pregovor)

Vse je splavalo po vodi.
(Slovenski pregovor)

Voda je dober sluga, a slab gospodar.
(Slovenski pregovor)

Tudi voda ima zobe.
(Slovenski pregovor)

Razlite vode ne moremo nikoli dobiti nazaj.
(Kitajski pregovor)

Voda še za v čevelj ni dobra.

Vihar v kozarcu vode.
(Slovenski pregovor)

Stoječa voda se usmradi.

Namesto da drugim zavidate ribe v vodi, raje začnite plesti svoje mreže.
(Kitajski pregovor)

Molčeča voda bregove spodjeda.

Ko padeš v vodo, se nase jezi, ne na potok.
(Slovenski pregovor)

Preberite si tudi: