Stara slovenska imena mesecev

Naši predniki so bili tesno povezani z naravo in zemljo, zato smo tudi Slovenci mesece poimenovali po dogajanju na poljih in travnikih.

Prosinec – januar

Kratek je pust,
rôčno si vzamte žené!
Kratek je ples,
kvatre zakonske dolgé.

Svečan – februar

Bolj bode pridna
pozimi predica,
dalj bo rožljala
pod palcem petica.

Sušec – marec

Trte se jokajo,
potlej rodé,
kteri pít hočejo,
naj se poté.

Mali traven – april

Jablane, hruške
in druge cepé
cepi v mladosti
za stare zobé!

Veliki traven – maj

Natvóra jeseni
pretrudna zaspi,
zato se spomladi
vesela zbudi.

Rožnik – junij

Lepoto dá zemlji
toplo lét,
nedolžnost mladenčem
pravi cvet.

Mali srpan – julij

Lej, ktir so poleti
pred zarjo vstajáli,
so bodo pozimi
za hajdo naspali.

Veliki srpan – avgust

Obirajo hajdo
nedolžne tatice,
čbelárjem pa nósjo
debele mošnjíce.

Kimavec – september

Teríce pogačo,
potvico jedó,
lanóvi Slovencem
ruménce nesó.

Vinotok – oktober

Grozdje mastí
veseli Dolénjc,
vózi pa mošt
bogati Gorénjc.

Listopad – november

Je nadelana cesta,
ne zajemajo pesta.

Gruden – december

Kdor klobas pozimi hrani,
se poleti muham brani.

Preberite si tudi:

• Novoletna voščila
• Stara slovenska imena
• Otroška imena
• Imena za fantke
• Imena za punčke