Naši predniki so bili tesno povezani z naravo in zemljo, zato smo tudi Slovenci mesece poimenovali po dogajanju na poljih in travnikih.
Prosinec – januar
Kratek je pust,
rôčno si vzamte žené!
Kratek je ples,
kvatre zakonske dolgé.
Svečan – februar
Bolj bode pridna
pozimi predica,
dalj bo rožljala
pod palcem petica.
Sušec – marec
Trte se jokajo,
potlej rodé,
kteri pít hočejo,
naj se poté.
Mali traven – april
Jablane, hruške
in druge cepé
cepi v mladosti
za stare zobé!
Veliki traven – maj
Natvóra jeseni
pretrudna zaspi,
zato se spomladi
vesela zbudi.
Rožnik – junij
Lepoto dá zemlji
toplo lét,
nedolžnost mladenčem
pravi cvet.
Mali srpan – julij
Lej, ktir so poleti
pred zarjo vstajáli,
so bodo pozimi
za hajdo naspali.
Veliki srpan – avgust
Obirajo hajdo
nedolžne tatice,
čbelárjem pa nósjo
debele mošnjíce.
Kimavec – september
Teríce pogačo,
potvico jedó,
lanóvi Slovencem
ruménce nesó.
Vinotok – oktober
Grozdje mastí
veseli Dolénjc,
vózi pa mošt
bogati Gorénjc.
Listopad – november
Je nadelana cesta,
ne zajemajo pesta.
Gruden – december
Kdor klobas pozimi hrani,
se poleti muham brani.
Preberite si tudi: