Velika noč

kdaj je velika noc

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik veselja in upanja ter ponovnega vstajenja. Na ta dan kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih, po tem, ko je bil križan.

Poleg telesnega vstajenja predstavlja tudi duhovno vstajenje in upanje. Ker datuma Jezusovega križanja ni mogoče točno določiti, je velika noč premakljiv praznik, odvisen od drugih cerkvenih praznikov.

Zahodna rimokatoliška cerkev ga praznuje prvo nedeljo po polni luni, ki sledi pomladanskemu enakonočju, pravoslavna cerkev pa ga zaradi julijanskega koledarja obhaja teden ali dva kasneje.

Kdaj je velika noč 2022?

Velika noč v letu 2022 pride na vikend 16 – 17. april in takrat imajo otroci prost velikonočni ponedeljek, 18. aprila.

Od kod izvira velika noč?

Čeprav veliko noč danes poznamo kot najpomembnejši krščanski praznik, pa ima ta številne korenine in močne vzporednice s starimi poganskimi šegami in obredi. Številne predkrščanske skupnosti so v tem času praznovale pomlad in ponovno prebujanje narave, brstenje, cvetenje, zmago svetlega nad temnim oz. življenja proti smrti.

Stari hebrejski izraz za veliko noč je pascha, ki pomeni obed oz. jagnje in je prastar simbol pomladi. Astrološko čas sovpada tudi s simbolom ovna, zaradi česar je najverjetneje jagnje postalo simbol za Jezusa Kristusa.

Najstarejši zapisi o praznovanju pascheizhajajo iz 2. stoletja. Angleška beseda za veliko noč je easter, nemška pa ostern, kar je najverjetneje izpeljanka imena anglosaksonske boginje pomladi in plodnosti Eostre.

Veliko noč spremljajo različni običaji in navade. Legenda o velikonočnem zajčku, ki prinaša pirhe, se je rodila v Nemčiji. Tradicija barvanja pirhov izhaja iz Ukrajine, ki pirhom, podobno kot mi, pravijo pysanka. Popularizacijo čokoladnih jajc pa so začeli Angleži v 19. stoletju.

Tradicija velike noči

Velika noč je veliko več kot samo tridnevni krščanski praznik. Začne se s prepelično sredo in 40-dnevnim postenjem, ki je čas za razmislek in obžalovanje vsega slabega.

S postom se posnema Jezusov 40-dnevni odmik v divjino in prestajanje skušnjav, ki se jim je v tem času uprl. En teden pred veliko nočjo se obeležuje cvetna nedelja, ko verniki v cerkvah blagoslavljajo oljčne vejice in butare.

Velikonočni četrtek

Velikonočni prazniki se začnejo v četrtek, ko cerkveni zvonovi utihnejo, kristjani pa se spominjajo Jezusove zadnje večerje.

Zadnje tri dni pred veliko nočjo se začnejo intenzivne priprave na praznik. Te dni se delo na polju ustavi, kristjani pa se posvetijo pospravljanju domov, okraševanju cerkve in pripravi velikonočnih dobrot.

Velikonočni petek

Na veliki petek se v spomin na Jezusovo trpljenje in smrt na križu držijo strogo zapovedanega posta. Velika sobota je dan čaščenja Jezusa v božjem grobu. Na ta dan se pripravijo velikonočne jedi, ki se blagoslovijo v cerkvi.

Velikonočna nedelja

Na velikonočno nedeljo ponovno zazvonijo cerkveni zvonovi, potekajo vstajenske procesije, jutranji maši pa sledi velikonočni zajtrk.

Velikonočni ponedeljek

Marsikdo se še vedno drži tradicije, da žegna ne jé s priborom, temveč z rokami. Velikonočni ponedeljek je dela prost dan in je namenjen obisku sorodnikov, prijateljev in znancev.

Velikonočne dobrote in njihova simbolika

Za marsikoga je velika noč priljubljen krščanski praznik ravno zaradi bogato obložene mize. Hrana, ki se v tem času znajde na mizi, ima globlji simbolni pomen. Obvezni sestavni del vsake velikonočne košarice so šunka, hren, pirhi, jajce in potica.

Šunka ali kak drug kos mesa simbolizira Kristusovo telo, hren in njegova pekočnost pa žeblje, s katerimi so ga pribili na križ. Pirhi, ki bi praviloma naj bili rdeči, simbolizirajo kaplje krvi, jajce pa zavetje in varnost.

Tako kot piščanec razbije lupino in se izvali iz jajca, je Jezus vstal od mrtvih iz kamnitega groba. Slovenska posebnost, potica, predstavlja trnovo krono. Poleg tega se v velikonočni košarici znajdejo tudi kakšna klobasa, sadni ali mlečni kruh, presnec ter čokoladni zajček ali pomaranča za otroke.

Velikonočne šege in navade

V marsikateri slovenski vasi v času iz velike sobote na nedeljo še vedno zagorijo velikonočni kresovi, ki so starodaven pozdrav pomladnemu soncu.

Nekdaj so verjeli, da do koder seže dim, do tam mraz ne bo škodil letini. Del velikonočnega obreda je tudi blagoslavljanje ognja v cerkvi, ki ga verniki odnesejo domov s pomočjo lesnih gob.

Ker je pomlad čas novega rojstva, je že od nekdaj veljalo, da je v ta čas treba vstopiti čist. Za to kristjani v tem času z blagoslovljeno vodo očistijo svoje telo in duha, blagoslovijo pa tudi hiše, polja, vinograde …

Po staih navadah je košarico z velikonočnimi dobrotami k žegnanju nesla najstarejša, še omožena hči.


Na velikonočno nedeljo naj bi se kristjani odeli v nova oblačila. Od tod tudi izvira navada, da se pri obisku svete maše v nedeljo oblečejo v najnovejša oz. najboljša oblačila. Če pri hiši ni denarja, naj bi bile nove vsaj nogavice.


Ostanki starih vraž so tudi velikonočne raglje, ki naj bi preganjale zle duhove. Ker med velikim petkom in nedeljo cerkveni zvonovi utihnejo, se namesto njih oglasijo raglje. Veliko bolj poznan in razširjen nadomestek cerkvenih zvonov pa je pokanje z možnarji ali karbidom.

Kaj imata skupnega Jezus in zajec?

V velikonočni motiviki se pojavlja kar nekaj živali, največkrat petelini, piščanci, zajci in jagnje. Petelin velja za zaščitno žival, ki ponazarja budnost, piščanci pa so simbol plodnosti in rasti.

Po evangeliju naj bi Jezus umrl ravno v času, ko so v templju darovali jagnje. Čeprav Sveto pismo nikjer ne omenja zajcev, pa je ta najpogostejši motiv voščilnic in skorajda zaščitni znak velike noči.

Marsikje na nedeljsko jutro otroke obišče velikonočni zajec, ki jim nastavi darila. Ena izmed možnih razlag je, da je zajec bil žival boginje Eostre in simbolizira plodnost.

Obeleževanje velike noči danes

Čeprav se še vedno držimo več stoletij zapovedanih tradicij in običajev, se je velika noč nekoliko modernizirala in prilagodila današnjemu času.

Namesto voščilnic velikonočne dobrote in okrasitve razkazujemo na družabnih omrežjih. Najrazličnejši načini barvanja in okraševanja jajc so pirhe naredili umetniške izdelke.

Poleg velikonočnih dobrot se za otroke vedno najde kakšen čokoladni zajec, ki jih za ta čas izdelajo več kot 90 milijonov. Vse bolj pa k nam prodira zahodni običaj iskanja velikonočnih jajc oz. egg hunt. Gre za to, da otrokom na vrtu skrijemo pirhe, ki jih morajo poiskati.

Preberite si tudi: