Home / Pisanje / Razlika med naložbenim življenjskim zavarovanjem in zavarovanjem za primer smrti

Razlika med naložbenim življenjskim zavarovanjem in zavarovanjem za primer smrti

/
/

Se tudi vi sprašujete, kakšna je razlika med naložbenim zavarovanjem in zavarovanjem za smrt?

O razliki sem se odkrito pogovarjal z zavarovalniškim zastopnikom Janom Bertoncljem, ki nastopa kot samostojni svetovalec preko agencije, tako da ne zastopa samo ene zavarovalnice. Torej, Jan, ali obstajajo razlike?

Da, in večjih v poslu zavarovalništva pravzaprav ne boste našli. Prvo zavarovanje je skoraj vedno sklenjeno z obljubami, ki jih ni moč držati, drugo pa je jasno kot beli dan. Eno je krivo za 90 % slabe volje in dogme v zavarovalništvu, drugo pride še kako prav. Pri enem vse tveganje pade na fizično osebo, pri drugi na zavarovalnico. Pri enem dobite denar nazaj (skoraj nikoli toliko, kot pričakujete), pri drugem ga ne. Pa pojdimo najprej v razlago prvega, na žalost še vedno neprimerljivo prevladujočega.

 

življenjsko zavarovanje

 

 

Zavarovalnica ni varčevalnica

Naložbeno življenjsko zavarovanje ima veliko lepih imen, ki se jih zavarovalnice poslužujejo, da bi prekrile sinonime za varčevanje, ki v ljudeh zbujajo odpor. Skoraj ne najdem hiše, ki ne bi ponujala enega izmed tovrstnih zavarovanj. Pri tem moram poudariti, da v primeru, da bi bile takšne police sklenjene brez praznih obljub in če bi ljudje točno vedeli v kaj se spuščajo, ne bi imel nikakršnih težav s takimi policami. Dostikrat so tudi smiselne, če imajo jasen cilj. A s prevarami (zamolčana tveganja in nemogoče obljube) kolegov na terenu se le še bolj kvari ugled poklica, ki bi moral biti spoštovan. Skratka, skoraj vsi smo že bili nezadovoljni s takšniimi policami v preteklosti, a glej ga zlomka, spet nova polica. Zakaj?

 

V današnjem času imamo veliko drugih možnosti varčevanja, od bank (ki sicer ne ponujajo bajnih zaslužkov, a dobi človek vsaj toliko, kolikor je vložil) do skladov (izven zavarovalnic – Alta skladi ipd.). Pri varčevanju preko zavarovalnic so stroški vstopa in administracije neprimerljivo višji od tistih pri skladih, kjer ni nobenega zavarovanja. Prav tako se prvi dve (ali tri, odvisno od pogojev) leti že obračunajo vsi stroški za vnaprej. Razlog je v tem, da veliko ljudi polico pred že potekom kapitalizira, torej opravi odkup ali predujem.

 

Pri desetletnih policah obstaja resno vprašanje, ali bo vrednost police dosegla, kaj šele presegla skupno vrednost mesečnih premij. Vzemimo primer (na sliki). Zavarovanec plačuje za naložbeno polico 50 €, obenem je pa zavarovan še za nezgodo in bolezni. Od 50 € je osnovno zavarovanje 30 € (življenje + naložba), 20 € pa za kritične bolezni in nezgodo (kaj več o teh dodatkih in primerjavi slednjih s samostojnimi policami kdaj drugič – pre za obširno temo). Zavarovancu je bilo verjetno razloženo na približno takšen način: “Gospod, ko bi vi vedeli, kako zelo se vam to splača – 50 € na mesec, pa to je 600 € na leto. Čez deset let boste dobili najmanj 6.000 €, pa še zaradi obresti na obrestne mere boste dobili več kot tisoč evrov dodatka. Če pa sklenemo za še več let pa bo ostalo še za avto … “

 

Bo v primeru sklenitve za več let res ostalo za avto? Resnica je takšna – dodatni zavarovanji (nezgoda in bolezni) ne moreta biti naložba, za naložbo se gleda torej 30 € osnove, s tem, da je nekaj malega vseeno zavarovanje v primeru smrti. Recimo, da je v tem primeru zavarovana smrt za 1.500 € (mlajši imajo več, starejši manj). Ljudje zmotno mislijo, da če umrejo, dobijo svojo naložbo IN še zavarovalnino za smrt. To pa ni res. Prvi dve leti v primeru smrti (za starejše) ne dobijo nič, za vse pa velja, da če prekinejo v prvih dveh/treh letih, ne dobijo ničesar nazaj. Nato zavarovanje za smrt velja, dokler vrednost police ne preseže zavarovalnine.

 

odškodnina v primeru smrti

 

Prikaz na sliki velja za starejše, pri aktivni populaciji pa sprejetje v zavarovanje za smrt velja že od začetka, ne šele po dveh letih. Ob trenutnem trendu konstantnih sprememb je že moč najti naložbene police, ki imajo bolj človeku prijazne splošne pogoje. A opisujem zgolj tiste, ki jih pri najdemo v veliki veliki večini. Zaradi obljube je veliko ljudi jeznih, ker pričakujejo najmanj dvakratnik tega, kar na koncu dobijo.

 

Kako se bo finančni trg obnašal, kaj se bo dogajalo s skladi, delnicami, borzo, na dolgi rok ne more predvideti nihče. To je rizično zavarovanje, kjer se vedno lahko ponovi zgodba z delnicami Balkan leta 2008/2009, ko je borzni balonček počil, ljudje so pa po več letih vlaganja dobili iz svojih polic le »za zaboj piva«, kot velikokrat slišimo. Denar pač ne more biti zagotovljen. Vrednost police je tisto, kar se ljudem izplača (ne skupna vsota mesečnih premij), če dobo zavarovanja preživijo. Vrednost police se vedno giblje okoli dela premije za naložbo (lahko pa tudi več!). Če ljudje umrejo, pa takole – prvi dve leti nič, nato se izplača zavarovalnina, ko pa vrednost police zavarovalnino preseže, se izplača ta znesek.

 

Vzemimo, da v našem primeru zavarovanec umre po šestih letih zavarovanja. Mesečnih premij je vplačal skupno 3.600 evrov, za osnovo 2.160 evrov. Upravičencu se izplača 1.500 €, ker vrednost police še ni presegla vrednost zavarovalnine. Skratka, veliko je »skritih podatkov«, ki so skoraj vedno v škodo fizični osebi. Ampak, v tem je največ denarja. Agenti na terenu, ki sklepajo ta »zavarovanja«, so najbolje plačani. Ne ostanejo dolgo v tem poslu (oglasi se vest, izgubijo licenco – če so jo sploh imeli –, ali pa zavarovalnica prekine z njimi pogodbo zaradi prevelikega števila pritožb), so pa bili dobro plačani.

 

Dva primera, v katerih se naložbena zavarovanja splača skleniti:

  1. primer: Ste bolni ali ste preboleli hudo bolezen, bi pa radi vseeno poskrbeli za stroške pogreba? To zavarovanje nima zdravstvenega vprašalnika, saj ima zavarovalnica od vas skoraj vedno zaslužek, pa če umrete čez en mesec ali 50 let. Vsak je lahko sprejet. Plača se po obrokih (preplača), kar je lažje kot v enkratnem znesku.
  2. primer: Želite skriti denar pred državo. Vrednost police je skrita očem državnega nadzora. Pogosto takšne prakse srečujemo pri mladih družinah, ki npr. za sto evrov presegajo mesečni prihodek za dodatne otroške doklade. Sto evrov dajo v naložbo (po desetih letih dobijo, kolikor pač dobijo), ampak se jim vseeno splača, ker jim zaradi tega mesečno pripada 150 evrov več dokladov.

 

Moč je sklepati, da se pri vseh ostalih primerih bolj splača varčevati v skladih izven zavarovalnic ali pa na krajši rok v »lajdelc«. Kaj pa se da narediti, če so omenjene police že sklenjene? Je poleg čakanja, da se iztečejo, še kakšna možnost?

Prekinitev naložbenega zavarovanja

V prvih dveh (ali treh) letih lahko mesečno plačevanje prekinete edino tako, da zavarovanje prekinete, ves vplačani denar pa zavarovalnici preprosto podarite. V tem času namreč slednja pobere že vstopne stroške in že naprej pokrije vse stroške administracije. Vrednost police je torej na ničli.

 

predčasna prekinitev zavarovanja

 

Predujem naložbenega zavarovanja

Predčasno se lahko vzame do 80 % vrednosti police (odvisno od splošnih pogojev), če je primer nujen. Obresti na obrestne mere se prekinejo, čeprav še vedno redno vplačujete. Pri predujmu sicer dobite denar takrat, ko ga potrebujete, a razlika v izgubi po preteku police je velika.

 

 

Odkup naložbenega zavarovanja

Odkupi se 100 % vrednosti police (odvisno od splošnih pogojev) s tem, da se naložbeno zavarovanje posledično prekine. Zavarovalnica si izplača izstopne stroške, preden se vrednost police sploh približa skupnim vplačanim premijam, če pa je odkup opravljen pred desetimi leti pa še dodatnih 8,5 % davka.

 

odkup naložbenega zavarovanja

 

Kapitalizacija naložbenega zavarovanja

Največkrat najboljša rešitev, da se znebite mesečnega stroška. Preprosto prenehate s vplačevanjem v zavarovanje, obenem pa se vrednost police zaradi obresti še vedno plemeniti. Izguba denarja je ob preteku police v tem primeru najmanjša (slika je močno močno odvisna od števila pretečenih let in višine premije).

 

 

Zavarovanje za primer smrti

Toliko na kratko o naložbenem življenjskem zavarovanju. Zavarovanju. Slab izgovor. Obstaja pa dobesedno zavarovanje za smrt. Za mlajše (tam do 60, da se še splača) in starejše. Za mlade predpogoj za vstop – popolnoma zdravi brez kakršnihkoli bolezni ali pred dispozicij, ki bi nakazovale na skrajšano življenjsko dobo.

 

Za starejše je predpogoj za vstop ta, da še niso zboleli ali pa trenutno ne bolehajo za eno izmed težjih bolezni, obenem v zadnjih dveh letih niso bili več kot dvakrat na urgenci (odvisno od zavarovalnice do zavarovalnice, a načeloma se lahko tako posploši). Smrt je smrt. Razen v prepovedanih položajih (npr. med izvajanjem ropa v banki ali, če človek življenje izgubi mrtvo pijan za volanom – v teh situacijah po zakonu tako ali tako ne bi smeli biti, zato takrat vsa zavarovanja odpadejo).

 

Ker samomor, sicer moralno sporen, ni prepovedan, tudi samomor ni izključen iz zavarovanja (a le po dveh oz. treh letih od sklenitve). Ker taka zavarovanja sklepam tudi sam, bi lahko razpredal o posameznih primerih na dolgo in na široko, a bom skušal strniti v treh primerih, zavarovanje za mlade, odrasle in starejše.

 

Zavarovanje aktivne populacije

Za primer vzamem sklepanje pri zavarovalnici Prva Group, ki ima jasne pogoje glede zavarovanja in kjer zavarovanja sklepam tudi sam. Pri tem je poudarek zgolj na primeru smrti, brez delnega kritja za hujše bolezni in ostalih dodatnih zavarovanj, ki jih je tu moč skleniti (nezgodno, poklicna invalidnost, dnevno nadomestilo, stroški oskrbe na domu, zavarovanje otrok ipd.). Najprej vzemimo za primer 30 let starega moškega (spol sicer ni bistven).

 

Je glavni nosilec prihodka svoji družini, v katero se je ravnokar rodil drugi otrok. Ima za 100 tisoč evrov kredita, za kar že obvezno plačuje življenjsko zavarovanje na banki. Če on umre, je kredit sicer poplačan, kar se banke tiče, a ostane nam mlada mamica dveh v stanovanju, ki ima prav tako stroške. Tak človek se bo odločil zavarovati za 150 tisoč evrov za nadaljnjih 20 let, ko bodo otroci najverjetneje že lahko skrbeli zase. Za 150.000 evrov za obdobje 20 let zdrav 30-letni nekadilec z nerizičnim poklicem mesečno plačuje 14,21 €.

 

življenjsko zavarovanje za mladega moškegaTa oseba v 20 letih vplača za 3.410,4 € premij. Vplača torej 2,27 % zavarovalnine. Če vmes umre, žena prejme 150.000 €, če obdobje preživi, pa ne dobi ničesar. Zavarovanje začne veljati takoj, ko zavarovalnica sprejme zavarovanca v kritje (navadno prvega v mesecu po podpisu ponudbe). Kot dodana vrednost – od datuma sklenitve ponudbe do prevzema kritja, je stranka brezplačno zavarovana za primer nezgodne smrti v višini 25.000 €.

 

Da si bo lažje predstavljati, primerjajmo opisani primer z zavarovanjem za hišo, ki je prav tako neobvezno. Za hišo vzemimo primer osnovnega kritja še z izlivom vode, ki znese cca 350 € na leto (kar je relativno nizka cena). V dvajsetih letih vplačamo za tako zavarovanje 7.000 €, nova vrednost hiše pa je prav tako 150.000 €. Enkrat več vplačamo za hišo, pa pri tem ne gre za življenje bližnjega. Tako pri enem kot pri drugem zavarovanju denarja nočemo dobiti povrnjenega, saj to pomeni poškodbo hiše ali najhujše – izgubo življenja.

 

življenjsko zavarovanje za mlade ženskeDrugi primer. Ženska, stara 50 let, bi rada poskrbela za finančno varnost bližnjih v primeru njene smrti. Družina ima poplačane kredite, otroci so ravno zaključili s šolanjem. Finančno stanje je stabilno, ona pa bi vseeno rada poskrbela, da bi oba otroka njeni morebitni smrti prejela nekaj denarja. Zavaruje se za 25.000 €, ob čemer vsak od otrok prejme polovico. Imajo družinski s.p., kjer skrbi za finance.

 

Ker se zaveda, da nekatere hujše bolezni nastopijo okoli 60-ega leta, se zavaruje za 15 let. S predpogojem, da je zdrava in ne kadi, je višina mesečne premije zanjo 10,28 €. Tekom zavarovalne dobe vplača 1.850,4 €, torej 7,4 % zavarovalnine (starejši, kot je zavarovanec, večji je odstotek med vplačanimi premijami in zavarovalnino). Če umre, dobi vsak od otrok 12.500 €, če dobo preživi, ne dobi ničesar.

 

Zavarovanje starejših – zavarovanje za pogreb

Kakor koli grozno se sliši, je dejstvo, da pogreb predstavlja strošek. Pri starosti 65 let ali več (lahko pa tudi manj) ljudje v primeru svoje smrti ne želijo biti v breme najbližjim. Med pisanjem tega članka je strošek pogreba (brez stroškov nakupa nagrobnega spomenika) vse od 2.000 do 3.500 €. Ta zavarovanja (za starejše oz. seniorje) niso namenjena dodovanju, temveč gre za zagotovilo kritja stroškov ob neizogibnem trenutku, ki čaka vse.

 

Tu zavarovanje nima končne dobe, prvi dve leti se zavarovalnina še ne izplača (povrnejo se pa vse mesečne premije in še 10 % za sožalje – pri Prva Group zavarovalnici –, kar je zelo »fer«), to pa pomeni, da za preračunano dobo celoten riziko prevzame zavarovalnica. Tu bo zavarovalnina zagotovo prej ali slej izplačana, pa če zavarovanec živi še dve leti ali petdeset let od sklepa police. Niti centa več niti centa manj (razen ob izbiri indeksacije zaradi inflacije).

 

Zato v povprečni življenjski dobi stranka preplača zavarovalnino, iz fonda, ki je prekoračen, pa se lahko brez problema izplača upravičencu zavarovanca, ki je umrl po dveh letih in enem dnevu. Dve dodani vrednosti: v primeru nezgodne smrti je zavarovalnina podvojena, v primeru raka (invazivnega), pa se izplača 50 % zavarovalnine (drugih 50 % ob smrti). Vzemimo primer in ga ponazorimo na sliki. 65 let star moški se zavaruje za primer smrti v višini 3.015 € za 20 € na mesec (zavarovalnina je odvisna od pristopne starosti in višine izbrane premije). V primeru nezgodne smrti se upravičencu izplača 6.030 €, v primeru katerekoli druge smrti 3.015 €, v primeru prijave invazivnega raka pa prejme zavarovanec 1.507,5 €, drugo polovico pa upravičenec.

 

zavarovanje upokojencev za primer smrti

 

Zavarovalnine so enake, pa če zavarovanec živi dve leti in en dan ali pa še 50 let. Glede na to, da je mesečna premija 20 €, zavarovana vsota za smrt pa 3.015 €, preprost matematični izračun nakaže, da bo zavarovanec s svojimi mesečnimi premijami dosegel zavarovalno vsoto po dobrih dvanajstih letih in pol.

 

Torej pri starosti 77 let. Če umre prej, bo zavarovalnica v izgubi. Ker večina ljudi v današnjem času preseže to starost, zavarovalnica lahko z zbranimi premijami ljudi, ki so mejnico presegli, izplača zavarovalno vsoto za nekoga, ki umre prej. Cel smisel zavarovanja je v tem, da velika skupina ljudi plačuje »fičnike« zato, da v manjšem številu primerov lahko izplača zavarovalnino.

 

V prvih dveh primerih zavarovanja za smrt zavarovalnica prevzame celotni riziko, v zavarovanju za starejše pa prevzame riziko do meje, ko vplačane premije dosežejo zavarovalnino. Skratka, zavarovalnica bo v izgubi, če kdo umre. To je smisel zavarovanja za smrt. Seveda človek ne želi videti tega denarja, a če se že zavaruje, je to pomembnejše kot vključevanje v naložbe.

 

Vse napisano je interpretacija, ki je seveda od zastopnika do zastopnika malce drugačna. Gre za moje osebno mnenje, ki pa ga brez težav podkrepim z dejstvi.

 

Če želite, da se zavarovalniški zastopnik poglobi v vaš zavarovalni primer in vam pripravi najboljše zavarovanje glede na vaše želje in potrebe, kontaktirajte Jana Bertonclja na telefonsko številko 070 690 428.

  • Facebook
  • Twitter
  • Google+
  • Linkedin
  • Pinterest

Komentarji

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This div height required for enabling the sticky sidebar