Mila Kačič je izvrstna gledališka in filmska igralka, čigar pesmi nežno božajo dušo, prihajajo iz srca in so namenjene srcu. Njena ljubezen do ljubljenega moškega in sina, pa tudi trpka bolečina ženske in matere, oživita v verzih, ki jih je ustvarila. Vendar pa je Mila Kačič tudi zapisala pomembno poglavje v zgodovini slovenske poezije kot prva pesnica, ki je v svoje pesmi vnesla erotiko.
Išči me
V dneh samote me išči med stvarmi,
ki se morajo iz ljubezni dati.
V pomladnem spreletanju ptic,
v oblakih in večerni zarji, krvaveči,
ko se spaja s soncem.
V poletnih kresovih, trepetajočih,
kadar jih jemlje vase temina neba.
V divjanju vetrov,
prepletajočih se med sabo
in v vejah dreves,
ki so objemajoče roke.
V vsem me najdeš.
Ko zabredeš v vodo, me išči v valu
in se ti bom zaplela med noge.
Školjka, ki se je prisesala na skalo
in je več ne izpusti, sem jaz.
V vseh stvareh, ki se morejo iz ljubezni dati
in iz ljubezni jemljejo, me išči.
Povsod sem jaz, je moja ljubezen.
Skozi življenja mnogih ljudi greš
Kaj puščaš za sabo?
Je brazda v rodovitni njivi
ali le izginula sled roke,
ki je skušala zadržati
nemirno reko?
Je plamen,
izpuhteli v dim?
Bela črta,
ki za nekaj trenutkov
ukradenih večnosti
preseka nebo?
Kaj daš,
ko vstopaš v njihova življenja?
Kaj vzameš?
Moja mala dlan
Moja mala dlan bi kakor sladka misel
rada šla ti čez obraz teman . . .
Prižgala spet ti svetli žar v očeh,
na lepem čelu rahlo bi počila,
potem pa ljubkujoča izgubila
se v toplem gnezdu – kuštravih laseh.
Moja mala dlan bi kakor vroča želja
rada šla ti čez obraz teman . . .
Skrivnostno bi v uho zašepetala
čarobni rek, ki ti smehljaj izvabi
in osivel spomin otme pozabi.
Na ustnah bi zamaknjena obstala.
Moja mala dlan bi kakor mehka ruta
rada šla ti čez obraz teman …
Ta moja mala, strahopetna dlan!
Od daleč boža žalostne smehljaje
v očeh ti, ki bi plakale najraje.
Boji se, da se boš obrnil stran.
Prebujenje
Šla bom gola skoz pomladni dež.
Naj izpere z mene vso navlako prešlih dni.
Šla bom bosa skoz pomladni dež.
Da mi izmije noge, utrujene od blodenja
in iskanj brezplodnih.
Skoz pomladni dež bom šla.
Morda me prav na koncu poti le kdo čaka.
Stopiti hočem predenj čista,
s srcem dekletca, ki še veruje v bajke.
Mila Kačič – najlepši verzi
Ko te prešine
reci trikrat:
Ljubim te.
Zanj,
zase,
za pozabljene.
Ljubim ležanje v soncu.
Vznak in zaprtih oči.
Na travi ob morju.
Od rojstva
se zapredaš
v tisočero niti
pa ne boš nikoli metulj.
Iščem te v travah,
iščem te v morjih,
najdem te v zvezdah,
ki sijejo name.
Če te pokliče ljubezen,
prisluhni ji.
Morebiti zadnjikrat slišiš
njen sirenski glas.
Med tisoči spoznala tvoj korak
bi v vseh mogočih ritmih nog hitečih;
in v sanjah še spoznala mirni dih
bi tvoj med tisoči pokojno spečih.
Naj bom rana.
V tvoji zavesti.
Tenka rana.
Kaplja krvi na njenem robu.
Znak, da sem bila.
Če kje me srečaš,
se obrni stran!
Da ne zapaziš mojih bledih lic,
da ne uzreš usahlih solz sledi,
ki vse zaman so tekle,
da ne bodo v duše dno zapekle
in ne zgroziš se nad ugaslimi očmi.
Če kje me srečaš,
se obrni stran!
Ko bom umrla, mi ne zatisni oči.
Videti hočem, kako bo moje ime
viselo kot težka kaplja grenkobe na tvojih ustnicah.
Kdo je Mila Kavčič?
Ludmila (Mila) Kačič, slovenska pesnica, igralka in klasična pevka, se je rodila 5. oktobra 1912 v Sneberju pri Ljubljani. Njeno življenje je bilo polno raznolikih umetniških izrazov.
Gledališče, opera in film:
- Mila Kačič je začela igrati na amaterskih odrih pri šestnajstih letih. Leta 1941 je postala članica opernega zbora v ljubljanski Operi, kjer je sodelovala pri 42 uprizoritvah do osvoboditve leta 1945.
- Od 1945 do upokojitve leta 1970 je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Igrala je več kot sto dvajset različnih likov, med drugim Štacunarko in Županjo v “Pohujšanju v dolini Šentflorjanski”, Tono v “Razvalini življenja” ter Akulino v “Moči teme”.
- Na filmu je nastopila v več filmih, med drugim v “Vesni”, “Našem avtu” in “Svetu na Kajžarju”. Za vlogo v filmu “To so gadje” je leta 1978 prejela zlato areno na filmskem festivalu v Pulju, za vlogo Matere v filmu “Kormoran” pa so ji leta 1986 na Tednu domačega filma v Celju podelili priznanje igralka leta.
- Leta 1994 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo priznanje za življenjsko delo. Bila je tudi Slovenka leta 1994 in častna meščanka Ljubljane od leta 19981.
Literarno delo:
- Mila Kačič je napisala svojo prvo pesem pri šestnajstih letih. V intervjuju za revijo “Naša žena” je razkrila, da je začela pisati, ker je bila v svojem igralskem poklicu nepotešena. V gledališču ni pogosto igrala ljubezenskih vlog, zato se je zatekla k poeziji, kjer je izražala svoja čustva.
- Navduševala se je nad Župančičevo zvočno liriko in Cankarjevimi črticami. Poleg slovenskih avtorjev je rada prebirala tudi kitajsko liriko in Lorco. Njeno pisanje so spodbujali njen življenjski sopotnik Jakob Savinšek, Edvard Kocbek in Jože Vidmar