Kdo je dr. Bojan Amrožič v prostem času in poslovno? Kaj ga navdušuje, ob čem ga spreleti srh, kaj mu požene kri po žilah?
Sem gorski tekač, gornik in turni smučar. Od letos naprej pa tudi kolesar. Zaposlen sem kot mikroskopist na področju znanosti o materialih. Navdušujejo me lepi hribi in narava. Kri po žilah mi požene kokakola; kave ne pijem.
S čim se trenutno ukvarjaš? Kako je doslej potekala tvoja poslovna pot in kje si nabiral izkušnje?
Trenutno delam v Centru odličnosti nanoznanosti in nanotehnologij. Pred tem sem bil zaposlen v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo in pa na Institutu »Jožef Stefan«.
Kako to, da si se odločil za študij geologije?
Ker se mi je zdel zanimiv in perspektiven študij.
Si dobitnik številnih nagrad in priznanj, katero ti je še posebej ostalo v spominu?
Tisto s področja pisanja bloga, in sicer priznanje za posebne dosežke, ki sem ga prejel s strani Naravoslovnotehniške fakultete.
Poleg odličnih akademskih dosežkov si tudi vrhunski gorski tekač. Nekje sem zasledil, da sib il celo državni prvak. Kako usklajuješ službo in vrhunski šport?
Nikoli nisem bil državni prvak, zgolj državni reprezentant: vedno so se našli boljši od mene. Sem pa mnenja, da če se nekaj hoče, se čas vedno najde. Samo v času najbolj intenzivnih priprav na najpomembnejše tekme, ki zahtevajo zares veliko časa, nekoliko manj spim in več tečem.
V času karantene je tek postal izredno priljubljen, Kaj priporočaš vsem, ki bi se želeli prvič preizkusiti v gorskem teku?
Teči v hrib (sploh, če je ta strm) je zelo naporno. Zato vsem priporočam, naj najprej začnejo s hitro hojo v klanec. Sčasoma, z napredkom, pa bo hoja sama prešla v tek.
Na spletu obstaja veliko različnih vodičev za tekaško opremo. Katero opremo ti priporočaš rekreativnim tekačem?
Odvisno, za kakšna vrsto teka gre. Odvisno tudi, komu je oprema namenjena. V splošnem pa je pomembno, da smo primerno oblečeni in obuti. V primeru, da gremo v hribe, je seveda ključno še, da imam s seboj vso potrebno gorniško opremo.
Na spleti strani redno objavljaš prispevke. Kako ob rednem delu najdeš čas še za pisanje blog prispevkov?
Ker v povprečju napišem le okoli 8 blog prispevkov na mesec.
Kako izgleda celoten proces pisanja prispevka, torej od ideje do objave?
Blog članek v veliki večini primerov napišem takoj, ko se vrnem s ture ali teka v hribih, to pa zato, ker je takrat sama izkušnja še najbolj sveža v glavi. V primeru, da sem preutrujen ali drugače zadržan, pa članek napišem naslednji dan. Blog prispevki, ki so s področja znanosti, pa na drugi strani zahtevajo neprimerno več časa, zaradi česar v nekaterih primerih od ideje do objave mine več mesecev.
Nedavno si pridobil naziv doktor znanosti. S kakšnimi izzivi si se soočil med doktorskim študijem?
Izzivov je bilo za eno debelo knjigo, raje celo serijo knjig, najmanj. Vendar mi je bilo vse skupaj zelo dobra šola za življenje.
Trenutno imaš 3.995.420 obiskov spletnega bloga. Kaj bi danes storil drugače, če bi se ponovno lotil bloganja?
Blog je živa stvar in še vedno pišem blog prispevke. Ves čas sem odprt za konstruktivne kritike in pripombe, ki mi pomagajo, da izboljšam celoten blog.
Kaj si se naučil od začetka pisanja spletnega bloga do danes in bi želel svetovati ostalim blogerjem?
Da se od bloganja (na mojem področju) ne da živeti. Zato svetujem vsem naj, pišejo prispevke tako kot jaz, predvsem zaradi lastnega veselja in občutka osebnega zadovoljstva.
