Enakonočje in solsticij

soncev-obrat

Morda se vam je že kdaj zgodilo, da vam polna luna ni pustila zaspati, ali pa ste za svojo prepirljivost ali živčnost pripisali retrogradnemu Merkurju? Verjamete v astrologijo in moč kozmosa ali ne, znanstveniki in astrologi so si enotni, da vesolje vpliva na Zemljo in življenje na njej. Nekateri ljudje so za te vplive dovzetni bolj, drugi manj ali pa sploh ne.

Če pogledamo starodavne kulture in civilizacije, je vsem skupno izjemno zanimanje za astrologijo, opazovanje naravnih pojavov in njihovo čaščenje, največkrat ravno sončevega obrata ali enakonočja. Gre za energijsko bolj močne dneve v letu, ki vplivajo na naše počutje in dejanja. Preberite, kako prepoznati njihovo energijo in jo najbolje izkoristiti sebi v prid.

sončev obrat

Solsticij in enakonočje napovedujeta prihod letnih časov

Solsticij oz. sončev obrat je astronomski pojav oz. tisti trenutek v letu, ko je sonce ob poldnevu v svojem zenitu najbližje oz. najbolj oddaljeno od nebesnega ekvatorja. To pomeni, da je na eni zemeljski polobli dan najdaljši, na drugi pa najkrajši. Poznamo dva sončeva obrata: poletni solsticij se zgodi med 21. in 23. junijem ter ga poznamo kot prvi poletni dan, zimski solsticij pa se zgodi 21. decembra in ga poznamo kot prvi zimski dan.

Ekvinokcij oz. enakonočje pa že ime pove, da gre za trenutek, ko sta dan in noč povsod na Zemlji enako dolga. Gre za astronomski pojav, ko je sonce točno nad ekvatorjem, kar se zgodi dvakrat na leto, okrog 21. marca, ko je začetek pomladi, ter 23. septembra, ko je začetek jeseni.

Kako astronomski pojavi vplivajo življenje na Zemlji?

Rastline in živali so dokaz, da solsticij in ekvinokcij vplivata na življenje na zemlji. Rastline ob določenem pojavu začnejo brsteti, roditi plodove ali odmirati, živali pa se začnejo pariti, gnezditi ali se pripravljati na zimsko spanje.

Ljudje morda nismo tako sezonsko orientirani kot rastline in živali, kar pa še ne pomeni, da ti pojavi ne vplivajo na našo notranjo uro in počutje. To lepo pokaže že količina dnevne svetlobe. Naravna svetloba nas namreč ohranja budne, dviguje našo raven melatonina in vpliva na srčni utrip, zaradi česar imamo poleti večji občutek sreče in energije, pozimi pa morda nekoliko manj.

Vedeti moramo, da astronomski pojavi in življenje niso linearni, temveč ciklični. Leto v našem življenju ustvarja spiralo na videz enakih, ponavljajočih se faz, ki pa v resnici nadgrajujejo druga drugo. Ciklično ponavljanje letnih časov lahko v človeškem življenju razumemo kot rojstvo, odraščanje in smrt.

Spomladansko enakonočje, čas za čiščenje

Spomladansko enakonočje na severni polobli nastopi okrog 20. oz. 21. marca in z njim se začne tudi novo astrološko leto. Ekvinokcij je magičen čas, jin in jang, ki nam da vedeti, da eno brez drugega ne more obstajati. Tako potrebujemo temo, da prepoznamo svetlobo in potrebujemo svetlobo, da lahko prepoznamo temo.

Po dolgi in temni zimi spomladanski ekvinokcij in začetek pomladi predstavljata svetlobo, življenje in nove začetke. Navdaja nas z energijo, optimizmom in veseljem. V preteklosti so ljudje v tem času izvajali rituale, da so se očistili stare energije, od koder najverjetene tudi izhaja izraz “spomladansko čiščenje”. V tem času si prizadevamo k ohranjanju ravnovesja, tako zunanjega kot notranjega

Moč poletnega solsticija

Poletni solsticij se zgodi 21. junija in je na severni polobli najdaljši dan leta. Kozmična energija okrog tega dne prinaša intenzivno energijo in velja za energetsko enega najmočnejših dni v letu. Sonce je na vrhuncu svoje moči, dan je najdaljši, narava je v polnem razcvetu, vsi procesi rasti in razvoja dosegajo vrhunec, zato nas poletje navdihuje s kreativnostjo in manifestacijo.

Veliko bolj smo pripravljeni delati velike življenjske korake in sprejemati pomembne odločitve. Poletni solsticij zaznamuje prehod od gojenja k žetvi, ne samo v naravi, temveč tudi v nas samih. V tem času žanjemo, kar smo sejali, se veselimo in praznujemo. Po poletnem enakonočju namreč nastopi proces postopnega umirjanja in ustavljanja narave.

Jesensko enakonočje prinaša napetosti

Jesenski ekvinokcij je velika prelomna točka leta, ki prinaša veliko spremembo energij, tako v naravi kot v nas samih. To se lahko kaže kot nemir, zmedenost in strah. Jesenski ekvinokcij označuje prehod energije iz moškega delovanja, usmerjenega navzven, v žensko energijo, usmerjeno navznoter.

Zaradi tega premika lahko v jeseni čutimo veliko napetosti v telesu, se počutimo izgubljene, na udaru je tako naše fizično kot čustveno telo, občutimo lahko velik pritisk in stres. Povsem normalni so čustveni izbruhi, povečan občutek stiske, žalosti in jeze. Če živite v ritmu matere narave, si boste vzeli čas zase, ji prisluhnili ter prepoznali njena sporočila.

poletni sončev obrat

Zimski solsticij je čas za nove začetke

21. decembra na severni polobli nastopi zimski sončev obrat (zimski solsticij), nekateri bi rekli najbolj žalosten dan v letu, saj je dan najkrajši, noč pa najdaljša. V astrološkem smislu zimski solsticij nima tako negativnega prizvoka, saj predstavlja čas, ko staro in tisto, kar ne služi svojemu namenu, pustimo za seboj ter se odpremo za nove stvari in doživetja v našem življenju.

To lahko gre tako za predmete kot za navade, odnose, razvade, strahove … Zima je čas, da se poglobimo vase, umirimo svoj um ter v svojem življenju in duši narediti prostor za nove ljudi, stvari in začetke, ki spodbujajo naš nadaljnji razvoj in rast. Morda pa novoletne zaobljube le niso iz trte izvite.

zimski sončev obrat

Praznovanje sončevega obrata in enakonočja

Po številnih starih ljudskih izročilih so bili sončevi obrati in ekvinokciji dnevi praznovanja. V preteklosti je zimski sončev obrat veljal za pravo in naravno novo leto.

Staroslovanski poganski predniki so na ta dan pripravljali obrede in kresovanja, s katerimi so praznovali rojstvo boga Sonca. Verjeli so namreč, da je zimski solsticij dan, ko sonce premaga temo, kar simbolično ponazarja zmago dobrega nad zlim.

Na Irskem se na dan solsticija na več kot 5000 let starem pokopališču Newgrange zbere več deset tisoč ljudi in opazuje, kako se jutranje sonce na ta dan poravna s pokopališko komoro in osvetli notranjost. Na Japonskem ekvinokcij praznujejo z vročimi kopelmi, v katere dodajo sadje in citruse, in za katere verjamejo, da jih obvarujejo pred boleznimi.

V Chichen Itzi v Mehiki je Kukulcan piramida zgrajena tako, da na dan enakonočja ob sončen zahodu, igra senc in sončne svetlobe ustvarita iluzijo kače, ki se spušča po stopnicah templja. Eno najbolj znanih mest za opazovanje solsticija pa je zagotovo Stonehenge v Angliji, ki velja za popek sveta, saj je ob sončnem vzhodu megalit popolnoma poravnan s soncem.